Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo

Doktorski študijski program Arhitektura (DRŠA)

  • Stopnja ali vrsta študijskega programa
    Tretja stopnja, Doktorski študijski program Arhitektura (DRŠA)
  • Trajanje študija
    4 leta
  • Število kreditnih točk na letnik po sistemu ECTS
    240 KT
  • Način izvajanja študija
    Redni
  • Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov
    Doktor znanosti / Doktorica znanosti
Doktorski študijski program Arhitektura (DRŠA)
  • KLASIUS-SRV
    Doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja / doktorat znanosti (tretja bolonjska stopnja),
  • KLASIUS-P in KLASIUS-P-16
    Arhitektura in urbanizem / Arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem
  • Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji
    arhitektura, urbanizem in gradbeništvo
  • Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji
    Tehniške vede / Biotehniške vede / Družboslovne vede / Humanistične vede
  • Raven SOK
    10
  • Raven EOK
    8
  • Raven EOVK
    Tretja stopnja

Splošne kompetence (učni izidi)

  • poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov, ki izhajajo iz bistva arhitekture kot znanosti in umetnosti, ter se z arhitekturo neposredno in posredno povezujejo
  • usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja na področju arhitekture kot generalističnega področja in/ali na ozko problemsko opredeljenih tematik, ki so pomembne za arhitekturo in njeno povezanost z drugimi področji
  • usposobljenost za reševanje najzahtevnejši problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev za doseganje kakovosti arhitekture
  • sposobnost za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oz. znanstvenega področja urejanja in oblikovanja prostora s poudarkom na kakovosti arhitekturnega prostora
  • sposobnost razvijanja kritične refleksije – družbenega, skupnostnega in osebnega raziskovanja in/ali snovanja
  • sposobnost prenašanja

Predmetno-specifične kompetence (učni izidi)

  • sposobnost razvijanja metodologije arhitekturnega projektiranja v ravnovesju med estetiko in tehniko; s posebnim poudarkom na kulturno občutljivem arhitekturno-prostorskem kontekstu
  • poglobljeno razumevanje in sposobnost razvijanja temeljnih raziskav zgodovine in teorije ter ravni kritike v povezanosti z umetnostjo, tehnologijo in družboslovjem;
  • poglobljeno razumevanje in sposobnost razvijanja teorije vpliva umetnosti na kakovost arhitekturnega projektiranja;
  • sposobnost razvijanja urbanistične teorije in metodologije;
  • poglobljeno razumevanje in sposobnost razvijanja teorije razmerij med ljudmi, njihovimi potrebami, medsebojnim razmerjem, zgradbami in okoljem;
  • sposobnost razvijanja metodologije arhitekturnega managementa, še posebej za pripravo idejnih zasnov;
  • sposobnost razvijanja in vodenja interdisciplinarnih aplikativnih raziskovalnih metod za potrebe arhitekturnega projektiranja;
  • poglobljeno razumevanje in sposobnost razvijanja konstrukcijsko-tehniškega znanja;
  • sposobnost razvijanja aplikativnih metod za reševanje tehnoloških vprašanj, ko gre za vprašanja udobja, varnosti ter zaščite pred podnebnimi dejavniki;
  • sposobnost razvijanja integralnih raziskav stroškovne racionalnosti in razvojnih podlag gradbenih predpisov;
  • poglobljeno razumevanje in sposobnost razvijanja sistema celovitega prostorskega načrtovanja.

Pogoji za vpis

V doktorski študijski program Arhitektura se lahko vpiše, kdor je končal:

  • Študijski program 2. stopnje;
  • Študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS;
  • Študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004;
  • Študijski program za pridobitev specializacije po zaključenem visokošolskem strokovnem programu, če je opravil študijske obveznosti v obsegu 30 kreditnih točk po ECTS, in sicer predmete enovitega magistrskega študijskega programa Arhitektura:

Arhitekturna teorija in kritika,
Osnove raziskovanja v arhitekturi in urbanizmu,
Teorija prostorskega in urbanističnega načrtovanja,
Akcijsko planiranje in strateško presojanje,
Oblikovne zasnove,
Naselbinska kultura podeželja,
Umetnostna zgodovina,
Celovito varstvo stavbne dediščine,
Računalniško podprta arhitektura in
Zasnova konstrukcij.

Na doktorski študij se lahko vpišejo tudi diplomanti tujih univerz. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja, skladno s Statutom UL.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Kadar je sprejet sklep o omejitvi vpisa (kadar se prijavi več kandidatov, ki izpolnjujejo vpisne pogoje, kot je vpisnih mest), so kandidati izbrani glede na:

Uspeh na študijskem programu (skupaj 20% teže celotne ocene) 2. stopnje oz.
na enovitem magistrskem študijskem programu, ki obsega 300 kreditnih točk po ECTS oz. na študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe oz. na študijskem programu za pridobitev specializacije po zaključenem visokošolskem strokovnem programu in pri dodatnih izpitih, ki so določeni v četrti alineji pogojev za vpis;

Upoštevata se:

  • povprečna ocena študija (15 %) in
  • ocena diplomske oz. magistrske naloge (5%);

in

  • uspeh pri izbirnem izpitu (skupaj 80% teže celotne ocene).  Izbirni izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Ocenjujejo se:
  • Pisna in ustna predstavitev Osnutka načrta doktorskega študija, v skladu s Pravili o postopku za pridobitev naslova doktor znanosti na Fakulteti za arhitekturo (60%);
  • Priporočila uglednih raziskovalcev (10%);
  • Dokazila o raziskovalnem delu pred vpisom v program (10 %).

Načini ocenjevanja

Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc.
Načini, oblike in struktura preverjanja in ocenjevanja znanja študentom UL omogočajo ustrezno preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. Znanje študentov se preverja in ocenjuje po
posameznih predmetih, oblike preverjanja znanja pa so natančno opredeljene v učnih načrtih predmetov. Preverjanje znanja, vključno z načinom ocenjevanja izpitov, natančno opredeljuje
Statut UL od 128. do 150. člena, nekatere članice pa imajo sprejete tudi Pravilnike o preverjanju in ocenjevanju znanj. Rezultati izpitov so objavljeni na oglasnih deskah članic ali na spletnih straneh, ki študentom preko vpisnih številk ali drugih gesel omogočajo primerjavo doseženih rezultatov z drugimi udeleženci na izpitu. Povratno informacijo o napredku študenta nekatere članice podajajo tudi s pohvalami in priznanji najboljšim študentom.
V skladu s 138. členom Statuta UL se uspeh na izpitih ocenjuje z ocenami:
10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 – (prav dobro: solidni rezultati),
7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).
Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Uspeh na izpitih v doktorskih študijskih programih se lahko ocenjuje tudi z ocenami:
-ni opravljeno
-opravljeno
-opravljeno z odliko.
Konkretni način ocenjevanja upeha na izpitih v doktorskih študijskih programih se opredeli z doktorskim študijskim programom.
V okviru doktorskega študijskega programa ARHITEKTURA je način preverjanja in ocenjevanja znanja določen v učnih načrtih predmetov.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Za prehod iz prvega v drugi letnik mora študent:

  • opraviti splošni modul,
  • opraviti pisno in ustno predstavitev načrta doktorskega študija; predstavitev je pozitivna, ko načrt študija odobrita komisija za doktorski študij in senat Fakultete za arhitekturo,
  • zbrati najmanj 45 kreditnih točk iz prvega letnika.

Za prehod iz drugega v tretji letnik mora študent:

  • opraviti arhitekturni in interdisciplinarni modul,
  • opraviti pisno in ustno predstavitev teme doktorske disertacije; predstavitev je pozitivna, ko temo in objavo odobrijo komisija za doktorski študij, komisija za spremljanje doktorskega študenta ter senat  Fakultete za arhitekturo,
  • zbrati najmanj 60 kreditnih točk.

Za prehod iz tretjega v četrti letnik mora študent:

  • imeti odobreno temo doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani,
  • opraviti predstavitev vmesnih rezultatov raziskovalnega dela na doktorskem seminarju/konferenci,
  • zbrati najmanj 120 kreditnih točk.


Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje študija mora študent opraviti obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, zaključiti individualno raziskovalno delo, pripraviti doktorsko disertacijo, predstaviti rezultate komisiji za spremljanje doktorskega študenta, mentorju (in somentorju) še pred zagovorom, kot prvi avtor objaviti izvirni znanstveni članek v mednarodno pomembni reviji ali znanstveno poglavje v monografiji (upoštevajo se habilitacijski kriteriji UL in FA) ter disertacijo uspešno zagovarjati. Uspešnost disertacije preverja komisija za spremljanje doktorskega študenta v skladu s pravili Univerze v Ljubljani in Fakultete za arhitekturo.

Temeljni cilji programa

Program izobražuje samostojnega znanstvenega raziskovalca za najširše problemsko področje arhitekture, ki izkazuje tako odgovornost do kulturnega prostora kot tudi medkulturno primerljivo odličnost. Odgovornost za arhitekturo kot znanstvenoraziskovalno področje in za arhitekturo kot kulturni prostor izhaja iz pomena arhitekturnega oblikovanja, kakovosti zgradb, njihove usklajenosti z okoljem, spoštovanja naravne in mestne krajine, ki je v javnem interesu.
Javni interes je glede kakovosti fizičnega prostora zaščiten s slovensko in evropsko zakonodajo.

Predstavitveni zborniki študijskega programa DRŠA

Vpis v študijski program

Predmeti študijskega programa

2. letnik