Doktorski študijski program Arhitektura (DRŠA)

Program izobražuje samostojnega znanstvenega raziskovalca za najširše problemsko področje arhitekture, ki izkazuje tako odgovornost do kulturnega prostora kot tudi medkulturno primerljivo odličnost. Odgovornost za arhitekturo kot znanstvenoraziskovalno področje in za arhitekturo kot kulturni prostor izhaja iz pomena arhitekturnega oblikovanja, kakovosti zgradb, njihove usklajenosti z okoljem, spoštovanja naravne in mestne krajine, ki je v javnem interesu.
Javni interes je glede kakovosti fizičnega prostora zaščiten s slovensko in evropsko zakonodajo.

• poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov, ki izhajajo iz bistva arhitekture kot znanosti in umetnosti, ter se z arhitekturo neposredno in posredno povezujejo
• usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja na področju arhitekture kot generalističnega področja in/ali na ozko problemsko opredeljenih tematik, ki so pomembne za arhitekturo in njeno povezanost z drugimi področji
• usposobljenost za reševanje najzahtevnejši problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev za doseganje kakovosti arhitekture
• sposobnost za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oz. znanstvenega področja urejanja in oblikovanja prostora s poudarkom na kakovosti arhitekturnega prostora
• sposobnost razvijanja kritične refleksije – družbenega, skupnostnega in osebnega raziskovanja in/ali snovanja
• sposobnost prenašanja in ‘komuniciranja’ raziskovalnih rezultatov in sicer v dveh pomenih:
  • sposobnost objavljanja znanstvenih, strokovnih, pa tudi poljudnih člankov in drugih objav s področja arhitekture  
  • sposobnost prenašanja raziskovalnih dosežkov v prakso arhitekturne dejavnosti.

• sposobnost razvijanja metodologije arhitekturnega projektiranja v ravnovesju med estetiko in tehniko; s posebnim poudarkom na kulturno občutljivem arhitekturno-prostorskem kontekstu
• poglobljeno razumevanje in sposobnost razvijanja temeljnih raziskav zgodovine in teorije ter ravni kritike v povezanosti z umetnostjo, tehnologijo in družboslovjem;
• poglobljeno razumevanje in sposobnost razvijanja teorije vpliva umetnosti na kakovost arhitekturnega projektiranja;
• sposobnost razvijanja urbanistične teorije in metodologije;
• poglobljeno razumevanje in sposobnost razvijanja teorije razmerij med ljudmi, njihovimi potrebami, medsebojnim razmerjem, zgradbami in okoljem;
• sposobnost razvijanja metodologije arhitekturnega managementa, še posebej za pripravo idejnih zasnov;
• sposobnost razvijanja in vodenja interdisciplinarnih aplikativnih raziskovalnih metod za potrebe arhitekturnega projektiranja;
• poglobljeno razumevanje in sposobnost razvijanja konstrukcijsko-tehniškega znanja;
• sposobnost razvijanja aplikativnih metod za reševanje tehnoloških vprašanj, ko gre za vprašanja udobja, varnosti ter zaščite pred podnebnimi dejavniki;
• sposobnost razvijanja integralnih raziskav stroškovne racionalnosti in razvojnih podlag gradbenih predpisov;
• poglobljeno razumevanje in sposobnost razvijanja sistema celovitega prostorskega načrtovanja.

V doktorski študijski program Arhitektura se lahko vpiše, kdor je končal:

• Študijski program 2. stopnje;
• Študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS;
• Študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004;
• Študijski program za pridobitev specializacije po zaključenem visokošolskem strokovnem programu, če je opravil študijske obveznosti v obsegu 30 kreditnih točk po ECTS, in sicer predmete enovitega magistrskega študijskega programa Arhitektura:

Arhitekturna teorija in kritika,
Osnove raziskovanja v arhitekturi in urbanizmu,
Teorija prostorskega in urbanističnega načrtovanja,
Akcijsko planiranje in strateško presojanje,
Oblikovne zasnove,
Naselbinska kultura podeželja,
Umetnostna zgodovina,
Celovito varstvo stavbne dediščine,
Računalniško podprta arhitektura in
Zasnova konstrukcij.

Na doktorski študij se lahko vpišejo tudi diplomanti tujih univerz. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja, skladno s Statutom UL.

Kadar je sprejet sklep o omejitvi vpisa (kadar se prijavi več kandidatov, ki izpolnjujejo vpisne pogoje, kot je vpisnih mest), so kandidati izbrani glede na:

Uspeh na študijskem programu (skupaj 20% teže celotne ocene) 2. stopnje oz.
na enovitem magistrskem študijskem programu, ki obsega 300 kreditnih točk po ECTS oz. na študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe oz. na študijskem programu za pridobitev specializacije po zaključenem visokošolskem strokovnem programu in pri dodatnih izpitih, ki so določeni v četrti alineji pogojev za vpis;

Upoštevata se:

• povprečna ocena študija (15 %) in
• ocena diplomske oz. magistrske naloge (5%);

in

• uspeh pri izbirnem izpitu (skupaj 80% teže celotne ocene).  Izbirni izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Ocenjujejo se:
• pisna in ustna predstavitev Osnutka načrta doktorskega študija, v skladu s Pravili o postopku za pridobitev naslova doktor znanosti na Fakulteti za arhitekturo (60%);
• priporočila uglednih raziskovalcev (10%);
• dokazila o raziskovalnem delu pred vpisom v program (10 %).

Pogoji za mentorstvo in somentorstvo na doktorskem študiju so objavljeni na spletni strani UNIVERZE V LJUBLJANI.

Seznam potencialnih mentorjev, zaposlenih na Fakulteti za arhitekturo, ki v skladu z merili UL izpolnjujejo pogoje za mentorstvo po znanstvenih kriterijih:

• izr. prof. dr. Lucija Ažman
• prof. dr. Petra Čeferin
• doc. dr. Leon Debevec
• prof. dr. Alenka Fikfak
• doc. dr. Janez Peter Grom
• izr. prof. dr. Sonja Ifko
• doc. dr. Matevž Juvančič
• prof. dr. Vojko Kilar  
• doc. dr. David Koren
• doc. dr. Domen Kušar
• izr. prof. dr. Ljubo Lah
• doc. dr. Simon Petrovčič
• doc. Paul O. Robinson
• znan. sod. dr. Špela Verovšek
• prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik
• prof. dr. Tadeja Zupančič

V primeru znanstveno-umetniškega raziskovanja se imenuje mentorska skupina, v kateri sodelujoča mentor in somentor izpolnjujeta pogoje za mentorstvo/somentorstvo pri doktoratu znanosti oziroma doktoratu umetnosti.

Seznam potencialnih mentorjev, zaposlenih na Fakulteti za arhitekturo, ki v skladu z merili Univerze v Ljubljani izkazujejo raziskovalno aktivnost po umetniških kriterijih v zadnjih petih letih, so objavljeni na spletni strani INTERDISCIPLINARNEGA DOKTORSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA UMETNOST.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc.
Načini, oblike in struktura preverjanja in ocenjevanja znanja študentom UL omogočajo ustrezno preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. Znanje študentov se preverja in ocenjuje po
posameznih predmetih, oblike preverjanja znanja pa so natančno opredeljene v učnih načrtih predmetov. Preverjanje znanja, vključno z načinom ocenjevanja izpitov, natančno opredeljuje
Statut UL od 128. do 150. člena, nekatere članice pa imajo sprejete tudi Pravilnike o preverjanju in ocenjevanju znanj. Rezultati izpitov so objavljeni na oglasnih deskah članic ali na spletnih straneh, ki študentom preko vpisnih številk ali drugih gesel omogočajo primerjavo doseženih rezultatov z drugimi udeleženci na izpitu. Povratno informacijo o napredku študenta nekatere članice podajajo tudi s pohvalami in priznanji najboljšim študentom.
V skladu s 138. členom Statuta UL se uspeh na izpitih ocenjuje z ocenami:
10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 – (prav dobro: solidni rezultati),
7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).
Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Uspeh na izpitih v doktorskih študijskih programih se lahko ocenjuje tudi z ocenami:
-ni opravljeno
-opravljeno
-opravljeno z odliko.
Konkretni način ocenjevanja upeha na izpitih v doktorskih študijskih programih se opredeli z doktorskim študijskim programom.
V okviru doktorskega študijskega programa ARHITEKTURA je način preverjanja in ocenjevanja znanja določen v učnih načrtih predmetov.

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Za prehod iz prvega v drugi letnik mora študent:

• opraviti splošni modul,
• opraviti pisno in ustno predstavitev načrta doktorskega študija; predstavitev je pozitivna, ko načrt študija odobrita komisija za doktorski študij in senat Fakultete za arhitekturo,
• zbrati najmanj 45 kreditnih točk iz prvega letnika.

Za prehod iz drugega v tretji letnik mora študent:

• opraviti arhitekturni in interdisciplinarni modul,
• opraviti pisno in ustno predstavitev teme doktorske disertacije; predstavitev je pozitivna, ko temo odobrijo komisija za doktorski študij, komisija za spremljanje doktorskega študenta ter senat  Fakultete za arhitekturo,
• zbrati najmanj 60 kreditnih točk.

Za prehod iz tretjega v četrti letnik mora študent:

• opraviti predstavitev vmesnih rezultatov raziskovalnega dela na doktorskem seminarju/konferenci,
• imeti odobreno temo doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani,
• zbrati najmanj 120 kreditnih točk.

Za dokončanje študija mora študent opraviti obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, zaključiti individualno raziskovalno delo, pripraviti doktorsko disertacijo, predstaviti rezultate komisiji za spremljanje doktorskega študenta, mentorju (in somentorju) še pred zagovorom, kot prvi avtor objaviti izvirni znanstveni članek v mednarodno pomembni reviji ali znanstveno poglavje v monografiji (upoštevajo se habilitacijski kriteriji UL in FA) ter disertacijo uspešno zagovarjati. Uspešnost disertacije preverja komisija za spremljanje doktorskega študenta v skladu s pravili Univerze v Ljubljani in Fakultete za arhitekturo.

2023

• ČERVEK, Jernej. Model reciklažnega urbanizma na primeru mesta Murska Sobota. (Model of recycling urbanism in the case study of the city of Murska Sobota.) Mentorica: prof. dr. Alenka Fikfak (FA). 
• LAVTIŽAR, Kristijan. Vpliv arhitekturno-urbanističnih dejavnikov na kakovost zraka v izobraževalnih zavodih. (The impact of architectural and urban attributes on air quality in educational institutions.) Mentorica: prof. dr. Alenka Fikfak (FA). 
• COTIČ, Tina. Začasna raba prostora kot dejavnik revitalizacije degradiranih urbanih območij mesta Koper. (Temporary use of space as a factor in the revitalisation of degraded urban areas in the city of Koper.) Mentorica: prof. dr. Alenka Fikfak (FA), somentorja: doc. dr. Boštjan Bugarič (UP FHŠ), izr. prof. dr. Matjaž Uršič (FDV). 
• VRANIĆ, Dubravka. Arhitektura, moč in politika v Novem Zagrebu. (Architecture, power and politics in New Zagreb.) Mentor: prof. mag. Tadej Glažar (FA), somentor: reader dr. Tahl Kaminer (Cardiff University). 
• GROHAR, Jure. Razširjene strategije sodobne arhitekture. (Expanded strategies of contemporary architecture.) Mentor: prof. mag. Vasa Perović (FA), somentorica: prof. ddr. Petra Čeferin (FA). 

2022

• GROM, Janez Peter. Vpliv utrdbenih sistemov Rapalske meje na razvoj prostora. (The impact of the Rapallo border fortification systems on spatial development.) Mentorica: prof.dr. Alenka Fikfak (FA).
• JUUL NIELSEN, Birgite. Grajenje relacijskih prostorov. (Building Relational Spaces.)Mentorica: prof.dr. Tadeja Zupančič (FA), somentor: Prof. MSO, Ph.D. Claus Peder Pedersen (Aarhus School of Architecture). Na podlagi pogodbe o skupnem mentorstu med UL in Aarhus School of Architecture je predvidena dvojna diploma. (Double degree between the University of Ljubljana and the Aarhus School of Architecture is based on the agreement aimed at the joint supervision of doctoral students.)

2021

• BOGDANOVA, Viktorija. Čustveno vživljanje skozi pesem-risbo v oblikovanju prostora. (Emotive Immersion through Poem-drawing in Spatial Design.) Mentorica: prof. dr. Tadeja Zupančič (FA), somentor: doc. Paul O Robinson (FA).
• POTOČNIK, Irena. Vrednotenje varovane arhitekturne dediščine z vidika arhitekturne dokumentacije. (Evaluation of architectural heritage from the viewpoint of architectural documentation.) Mentor: izr. prof. Jurij Kober (FA, upok.), somentorica: doc. dr. Mojca Kosmatin Fras (FGG). 
• BERČIČ, Tomaž. Vrednotenje prostorskih rešitev z večparametrskimi modeli. (Evaluation of spatial solutions through multiparametric models.) Mentorica: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski (FA), somentor: prof. dr. Marko Bohanec (Univerza v Novi Gorici).

2020

• ANDREJČIČ MUŠIČ, Polonca. Celostni pristop k integraciji kolesarskega prometa v urbano okolje. (A holistic approach to the integration of bicycle traffic into the urban landscape.) Mentorica: doc. dr. Ilka Čerpes (FA).

2019

• XERXA BEQIRI, Flaka. Konstruiranje moderne arhitekture Kosova 1970-1980. (Constructing modern architecture of Kosovo 1970-1980.) Mentorica: izr. prof. ddr. Petra Čeferin (FA), somentorica Prof. Asist. Dr. Vlora Navakazi (Univerza v Prištini).

2018

• OLAJ, Artur. Prostor, kultura in identiteta: odraz v obrečnem javnem prostoru. (Place, culture and identity: reflections on riverside urban public space.) Mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: izr. prof. dr. Alenka Fikfak (FA).
• ANĐELKOVIĆ, Goran. Specifičnosti in pomen tlorisne zasnove večstanovanjske arhitekture modernizma v obdobju 1950-1973 v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu. (The specifics and significance of plans in modernist housing 1950-1973 in Belgrade, Ljubljana and Zagreb.) Mentor: prof. mag. Tadej Glažar, somentorica: izr. prof. ddr. Petra Čeferin (FA).

2017

• LOMBARDI, Marta. Vrednotenje parametrov za trajnostno prenovo stavb in območij na primeru urbani regie Gorizia-Nova Gorica. (Evaluation of parameters for sustainable preservation of buildings and sites in the case study of urban region Gorizia – Nova Gorica.) Mentorji: doc. dr. Sonja Ifko (FA), Prof. Sergio Pratali Maffei, PhD (Units), Prof. Paolo Rosato PhD (Units). Na podlagi pogodbe o skupnem mentorstu med UL in Units je predvidena dvojna diploma. (Double degree between the University of Ljubljana and the University of Trieste is based on the agreement aimed at the joint supervision of doctoral students.)
• SKALICKY, Vanja. Sodobna skandinavska načela in kriteriji za urbanistično načrtovanje bivanjsko visokokakovostnih stanovanjskih okolij. (Contemporary Scandinavian urban planning principles and criteria for high-quality living n residential environments.) Mentorica: doc. dr. Ilka Čerpes (FA).
• MAHOVIČ, Andrej. Razvoj stadiona in športne dvorane v večnamenski objekt spektakla. (Evolution of the stadium and sports hall into a polyvalent object of spectacle.) Mentorica: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski (FA).
• LEVIČNIK, Nina. Preučevanje sistema odnosov med arhitekturo in vinogradništvom in vinarstvom na Slovenskem. (The Study of the Relationships System between Architecture and Viticulture ad Viniculture in Slovenia.) Mentor: doc. dr. Tomaž Novljan (FA), somentorica: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski (FA).

2016

• KOREN, Mirjana. Metodologija celostnega ohranjanja kulturne dediščine mizarskih delavnic na primeru slovenske Štajerske. (Integrated conservation methodologz on the cultural heritage of joinery with the case studz of the Styrian region of Slovenia.) Mentorica: doc. dr. Sonja Ifko (FA); somentor: prof. dr. Peter Fister (FA), somentorica: doc. dr. Nina Vodopivec (ISH).
• MUJKIĆ, Sabina. Vplivi vzhoda in zahoda na urbano strukturo in podobo mesta – primer Sarajeva. (Effects of the East and the West in the urban structure and the image of the city – in the case of Sarajevo.) Mentorica: izr. prof. dr Tadeja Zupančič (FA), somentorica: doc. dr. Breda Mihelič (UIRS).
• VIDMAR, Jernej. Interaktivna regulacija oblike zazidave. (Interactive regulation of built form.) Mentor: prof. Janez Koželj (FA).
• JORDAN, Sabina. Optimizacija arhitekturne zasnove prenove fasad poslovnih stavb za delovanje stropnega sevalnega sistema. (Architectural design optimisation of the retrofitting of office building facades for the operation of ceiling radiation systems.) Mentorica: izr. prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik (FA), somentor: izr. prof. dr. Andraž Legat (ZAG, hab: UM).
• MARKELJ, Jernej. Model za arhitekturno-tehnološko vrednotenje trajnostnih stavb. (A model for architectural-technological assessment of sustainable buildings.) Mentorica: izr. prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik (FA), somentorica: izr. prof. dr. Manja Kitek Kuzman (BF).
• AZINOVIĆ, Boris. Vpliv sklenjenega toplotnoizolacijskega ovoja na potresno odpornost energijsko učinkovitih stavb. (The influence of continuous thermal insulation layer on seismic resistance o flow-energy buildings.) Mentor: prof. dr. Vojko Kilar (FA), somentor: doc. dr. David Koren (FA).
• MRAK, Gašper. Prostorski razvoj turizma na slovenskem podeželju v območju Alp. (Spatial development of tourism in rural Slovenia in the area of the Alps.) Mentorica: izr. prof. dr. Alenka Fikfak (FA), somentorica: doc. dr. Alma Zavodnik-Lamovšek (FGG).
• BENKO, Andreja. Sodelovanje uporabnika pri projektiranju stanovanjske arhitekture. (User Participation in residential architecture design.) Mentor: prof. dr. Borut Juvanec (FA), somentor: doc. dr. Domen Zupančič (FA), somentor: prof. dr. Marko Polič (FF).
• JANČIČ, Luka. Posledice uporabe dodajalnega izdelovanja v arhitekturnem načrtovanju (Implications of the use of additive manufacturing in architectural design.) Mentor: doc. dr. Igor Toš (hab.: FA).
• STOJNIĆ, Brankica. Zasebnost stanovanjskega prostora v digitalni dobi. (Privacy of residential space in the digital age.) Mentor: doc. dr. Tomaž Novljan (FA).

2015

• DEMŠAR VREŠ, Tina. Model in metode upravljanja kulturne krajine z avtohtono arhitekturo na primeru otokov Severnega Kvarnerja. (Model and methods of management of cultural landscape with vernacular architecture – example of the Northern Kvarner Islands.) Mentor: doc. dr. Ljubo Lah (FA).
• ŠARAC, Darko. Vpliv vojsk na prostorski in urbanistični razvoj mesta Ljubljana. (The army’s influence on the spatial and urban development of the city of Ljubljana.) Mentorja: prof. dr. Živa Deu (FA), izr. prof. dr. Anton Prosen (FGG).
• KAVČIČ, Martin. Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni – metodologija in kriteriji vrednotenja. (Ecclesiastic buildings in Slovenia after the second world war – evaluation methodology and criteria.) Mentorja: doc. dr. Leon Debevec (FA); prof. dr. Peter Fister (FA). 

2014

• IVANIŠIN, Krunoslav. Merila veličastnega: arhitekturna definicija Bližnjega Vzhoda. (Scales of the sublime: An architectural definition of the Midle East.) Mentorja: izr. prof. mag. Tadej Glažar (FA); prof. dr. Josep Lluis Matteo (ETH-Zuerich). 
• BROJAN, Larisa. Potencial uporabe slame pri gradnji v Sloveniji. (Potential of using straw in building in Slovenia.) Mentorja: doc. dr. Domen Zupančič (FA), prof. dr. Peggy L. Clouston (UMassAmherst). 
• PAHOR, Maša. Model trajnostne prenove večstanovanjskih objektov, zgrajenih me letoma 1946 in 190 v Sloveniji. (Sustainable renovation model for multi-apartment buildings, built during the years 1946 and 1990 in Slovenia.) Mentor: doc. dr. Ljubo Lah (FA).
• STEFANOVSKA, Jasna. Načrtovanje post-socialističnih mest: urbane transformacije in spremembe središčnosti po socializmu. Planning the post-socialist city: urban transformations and changing centralities after socialism.) Mentorja: prof. Janez Koželj (FA), izr. prof. dr. Drago Kos (FDV). 
• MARINČEK PROSENC, Darja. Implementacija konservatorskega načrta za prenovo v prostorskem načrtovanju. (Implementation of conservation plan in spatial planning.) Mentorja: prof.dr. Peter Fister (FA), prof.dr. Andrej Pogačnik (FGG).
• ŽGALIN KOBE, Rok. Preučevanje odnosa med krajem in arhitekturo v obdobju 2000 – 2010. (Between site and architecture: Examining the relation in the period from 2000 to 2010.) Mentorica: izr.prof.dr. Lucija Ažman Momirski (FA).
• KOTNIK, Jure. Zasnova sodobnega vrtca po metodi hibridizacije. (Contemporary kindergarten design using hybridization method.) Mentor: prof. Janez Koželj (FA).
• PRAZNIK, Miha. Kvalitativni parametri za energijsko učinkovite enodružinske hiše. (Quality parameters for the energy efficient single-family houses.) Mentorja: izr.prof.dr. Martina Zbašnik-Senegačnik (FA), prof.dr. Vincenc Butala (FS).

2013

• POTOČNIK, Tina. Razvoj in preobrazba primestnih naselij s primerom naselja Mengeš. (Development and transformation of suburban settlements with the case study of Mengeš.) Mentorja: prof.dr. Peter Fister, doc.dr. Nataša Koselj.
• JUTRAŽ, Anja. Sistem vizualnih digitalnih orodij za participacijo splošne javnosti v prostorskem načrtovanju / Visual digital system of tools for public participation in urban design. Mentorica: izr.prof.dr. Tadeja Zupančič.
• PETROVČIČ, Simon. Potresna izolacija kot sistem za povečanje varnosti arhitekturne dediščine / Seismic base isolation as a szstem for earthquake mitigation of architectural heritage. Mentor: izr.prof.dr. Vojko Kilar.
• KUKOČ, Višnja. Metoda za načrtovanje javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije na primeru Split III. Mentorja: doc. dr. Ilka Čerpes, prof. dr. Aleš Vodopivec.

2012

• VEROVŠEK, Špela. Razvoj predstavitvenih tehnik za posredovanje interdisciplinarnih prostorskih vsebin laični javnosti. (Development of presentation techniques for communicating interdisciplinary spatial topics to lay public.) Mentorica: izr.prof.dr. Tadeja Zupančič. 
• FURMAN OMAN, Mojca. Razpršena gradnja v luči razvoja slovenske prostorske zakonodaje. (Dispersed housing in light of the Slovenian spatial planning legislation.) Mentor: prof.mag. Peter Gabrijelčič.
• ROŽMAN, Helena. Razvojno varstvo stavbne dediščine na primeru Kostanjevice na Krki. Mentorica: izr.prof.dr. Živa Deu.

2011

• JANKOVIČ GROBELŠEK, Liljana. Javni in za javnost odprti prostori sodobnega mesta. Mentorica: doc. dr. Ilka Čerpes.
• MLADENOVIČ, Luka. Kriteriji za trajnostno načrtovanje in gradnjo območij z visoko gostoto poselitve. Mentorica: doc. dr. Ilka Čerpes.
• KOREN, David. Potresna izolacija in nesimetrična konstrukcijska zasnova v arhitekturi / Seismic isolation and structural asymmetry in architecture. Mentor: prof. dr. Vojko Kilar.

2010

• SLAK, Tomaž. Značilnosti, vrednotenje in potenciali potresne arhitekture. Mentor: prof. dr. Vojko Kilar.

2009

• KOROŠIC, Marko. Slovensko oblikovanje interierjev in opreme v zamejskem prostoru. Mentor: prof. dr. Fedja Košir.
• GRABAR Nika. Med klasicizmom in modernizmom – arhitektura Vinka Glanza. / Between Classicism and Modernism – Architecture of Vinko Glanz. Mentor: prof. dr. Vojteh Ravnikar. Somentorica: prof. dr. Mary McLeod (Columbia University).
• KOPRIVEC, Ljudmila. Vpliv sodobnih gradiv in tehnologij na oblikovanje fasadnega ovoja. Mentorica: prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik.

2008

• BEŽAN, Jaka. Napihljive konstrukcije za prireditve na prostem. Mentor: prof. dr. Igor Kalčič.
• JUVANČIČ, Matevž. Vpliv lastnosti in elementov izobraževalnih vmesnikov na njihovo učinkovitost v arhitekturnem izobraževanju splošne javnosti. Mentorica: prof. dr. Tadeja Zupančič.
• NIKŠIČ, Matej. Povezovanje urbanih mikroambientov v prepoznavno celoto. Mentor: prof. dr. Peter Gabrijelčič. Somentorica: prof. dr. Kaliopa Dimitrovska – Andrews (Urbanistični inštitut RS).

2007

• ETTLINGER, Or. The architecture of virtual space. Mentor: prof. dr. Igor Kalčič.
• KITEK KUZMAN, Manja. Leseni prostorski konstrukcijski elementi v procesu arhitekturnega načrtovanja (novi načini oblikovanja lesa). Mentor: prof. dr. Jože Kušar.
• SLIVNIK, Lara. Zgradbe svetovnih razstav – konstrukcija, arhitektura, urbanizem, oblikovanje. Mentor: prof. dr. Jože Kušar.

2006

• BUGARIČ, Boštjan. Univerza in mesto : univerzitetne vsebine kot generator družbenega dogajanja. Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec. Somentor: doc. dr. Marjan Hočevar (FDV).

2005

• KOVAČIČ, Iztok. Fizična pojavnost računalnika v bivalnem okolju. Mentor: prof. dr. Igor Kalčič.
• VIŠNAR, Katarina. Vloga laične javnosti v procesu revitalizacije stavbne dediščine Slovenije: historiat, stanje in metodologija razvoja aktivne participacije. Mentor: prof. dr. Peter Fister. Somentorica: doc. dr. Mojca šašek Divjak (Urbanistični inštitut RS).
• ZUPANČIČ, Domen. Oblikovanje kvalitetnega bivalnega okolja z ozirom na izrabo naravnih obnovljivih virov med vernakularno in sodobno arhitekturo. Mentor: prof. dr. Borut Juvanec.
• KUŠAR, Domen. Varnost v arhitekturi nekoč in danes. Mentor: prof. dr. Peter Fister.

2004

• MAROLT, Peter. Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. Mentor: prof. dr. Igor Kalčič.
• AŽMAN MOMIRSKI, Lučka. Arhitektura in arheologija : razlike in sorodnosti. Mentor: prof. dr. Fedja Košir.
• ŠEME, Špela. Vpliv potrošništva na sodobno arhitekturo. Mentor: prof. dr. Igor Kalčič.
• FIKFAK, Alenka. Evolucijske konstante naselbinske kulture v prenovi z aplikacijo na Slovenskem primorju – Goriška brda. Mentor: prof. dr. France Rihtar. 
• ČOK, Gregor. Razvoj regionalnega omrežja gospodarskih con v pogojih sodobne informacijske družbe. Mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič.
• PLAZAR MLAKAR, Manca. Regionalno planiranje kot delovna metoda v procesu celovitega strateškega regionalnega programiranja. Mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič.

2003

• KOSELJ, Nataša. Tradicija napredka. Kriteriji vrednotenja in metodologija zaščite arhitekture, nastale med leti 1945-70 v Sloveniji. Mentor: prof. dr. Peter Fister. Somentor: prof. dr. Aleš Vodopivec.
• IFKO, Sonja. Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji. Mentor: prof. dr. Vladimir Brezar.
• JERAJ, Margareta. Urbanistične smernice za umeščanje šolskih in zdravstvenih objektov v prostor. Mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič.
• ČEFERIN, Petra. Constructing a legend : the international exhibitions of Finnish achitecture 1957-1967. Mentor: prof. dr. Jože Kušar.
• HUDNIK, Špela. Mobilna arhitektura in možnosti njene uresničitve v realnem svetu. Mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič.
• TOŠ, Igor. Arhitektura in sistemiologija. Mentor: prof. dr. Vladmir Brezar.
• BLENKUŠ Matej. Uporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnje. Mentor: prof. dr. Miloš Bonča.

2002

• ČERPES Ilka. Samoorganizacija in urejanje naselji. Mentor: prof. dr. France Rihtar.
• LAH, Ljubo. Muzeji na prostem – večplastnost pomenov za ohranjanje arhitekturne dediščine. Mentor: prof. dr. Peter Fister.
• PETREŠIN, Vesna. Časovna dimenzija v arhitekturni kompoziciji. Mentor: prof. dr. Jaka Bonča.
• GRUEV, Marta. Računalniško podprto modeliranje avtocestnega pristopa : postopki za presojo ambientalne ustreznosti prometnih infrastrukturnih objektov. Mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič.

2001

• BATISTA, Dominika. Alternativni pristopi k arhitekturnemu oblikovanju in projektiranju. Mentor: doc. dr. Jaka Bonča.

2000

• ZUPANČIČ, Bogo. Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih: denar, tržni pogoji in menedžment v arhitekturi. Mentor: prof. dr. Vladimir Brezar.
• NOVLJAN, Tomaž. Fraktalno v arhitekturi – struktura, tekstura in barva. Mentor: prof. dr. Jože Kušar.

1998

• JAN, Andreja. Historični vzori v Plečnikovi arhitekturi. Mentor: prof.dr. Vladimir Brezar.

1997

• DEBEVEC, Leon. Prenova in gradnja sakralnih objektov v Sloveniji. Mentor: prof. dr. Jože Marinko.
• DEU, Živa. Stavbni členi kot sooblikovalci identitete slovenskega zunaj-mestnega prostora. Mentor: prof. dr. Peter Fister.

1996

• ZBAŠNIK-SENEGAČNIK, Martina. Negativni vplivi gradiv na človeka in okolje. Mentor: prof. dr. Janez Kresal.
• KRISTL, Živa. Energetsko varčni stanovanjski modeli z osvetljevanjem prostorov s svetlobnimi vodniki. Mentor: prof. dr. Aleš Krainer.
• LIKAR, Darko. Arhitekturno postinformacijski sistem. Mentor: prof. dr. Peter Fister.

1995

• ZUPANČIČ STROJAN, Tadeja. Univerza in mesto, ubikacijski razvoj Univerze v Ljubljani. Mentor: prof. dr. France Rihtar.

1994

• DIMITROVSKA ANDREWS, Kaliopa. Urbanistično oblikovalsko orodje v sistemu prostorskega planiranja kot osnova za estetsko kontrolo mesta. Mentor: prof. dr. Vladimir Brezar. Somentorica: prof. dr. Georgia Butina Watson (Oxford Brookes University).
• CAPUDER, Tatjana. Vrednotenje kompozicijskih odnosov med obstoječimi in novimi prostorskimi strukturami. Mentor: prof. dr. Fedja Košir.
• VODOPIVEC, Aleš. Temelji in meje arhitekturne avtonomije. Mentor: prof. dr. Miloš Bonča.

1993

• PEROSSA, Mario. Prostorsko-stanovanjska kultura Istre v okviru regionalne stanovanjske kontinuitete. Mentor: prof. dr. Stanko Kristl.
• HROVATIN, Jasna. Opredelitev kriterijev za vrednotenje konstrukcije sedežnega pohištva. Mentor: prof. dr. Jože Kušar.
• BONČA, Jaka. Prostor, gibanje in barva v arhitekturi. Mentor: prof. dr. Jožef Muhovič (ALU).

1992

• KALČIČ, Igor. Narodna identiteta v povojni slovenski stanovanjski arhitekturi. Mentor: prof. dr. Vladimir Brezar.
• LESKOVEC, Boris. Raziskava razvoja telesnokulturnih objektov na Slovenskem. Mentor: prof. dr. Peter Fister. Somentor: prof. dr. Rajko Šugman.

1988

• FERREIRA, Albino Jose Clemente. Možnosti za kulturno in tehnološko dekolonizacijo v bivalni arhitekturi afriških dežel južno od Sahare. Mentor: prof. dr. Vladimir Brezar.
• MUHIČ, Lojze. Krožne kompozicije v arhitekturi. Mentor: prof. dr. Tine Kurent.
• PUST, Viktor. Modeli stanovanjske gradnje in zazidave z ozirom na spreminjajoče potrebe.

1987

• KUŠAR, Jože. Rediminzioniranje gradbenih elementov v merskem sistemu po JUS.U. A9 003.
• MARINKO, Jože. Tipologija ruralnih naselij v Sloveniji.

1985

• JUVANEC, Borut. Vloga in možnosti v migracijskem procesu. Mentor: prof. Marjan Amalietti.

1982

• KOŠIR, Fedja. Razvoj kompozicije multifunkcionalnih arhitekturno-urbanističnih sklopov. Mentor: prof. dr. Jože Koželj.
• BREZAR, Vladimir. Kompozitna struktura ovojnih konstrukcij. Mentor: prof. Edo Mihevc.
• KRISTL, Stanko. Primerjalna raziskava arhitekturne zasnove bolnišnične porodniške oskrbovalne enote in obravnava izdelanega modela.
• SELIŠKAR, Niko. Projektiranje različnih konstrukcijskih sklopov in njihov vpliv na kvaliteto in življenjsko dobo objektov. Mentor: prof. Edo Mihevc.

1981

• KRESAL, Janez. Kriteriji opremljanja turistične poti v Postonjski jami.

1976

• TEPINA, Marjan. Ekološki in sistemski pristop v teoriji urbanizma.

1975

• VOGELNIK, Blaž. Sistemsko orientiran pristop k načrtovanju visokoregalnih skladišč.

1974

• FISTER, Peter. Arhitektura slovenskih protiturških taborov.

1960

• KURENT, Tine. Izbor preferencialnih modularnih mer za dimenzioniranje gradbenih elementov.

‘Arhitekturno raziskovanje je izvirno ustvarjanje znanja, spoznanj in razumevanja, ki temelji na kompetencah, metodah in orodjih, primernih arhitekturi kot disciplini. Poseduje svoje lastne, specifične temelje znanja, načine, namene, taktike in strategije.

A arhitekturnem raziskovanju je oblikovanje temeljni način razmišljanja in proces ustvarjanja znanja. Generira kritično preiskovanje in napredno sintezo. In architectural research, design is the fundamental way of thinking and process of knowledge production. V oblikovalskem delu generira kritično preiskovanje in napredno sintezo.

Proces oblikovanja, ki tvori bistvo arhitekture, je po svoji naravi ustvarjalen v izvornem pomenu opozarjanja na oprijemljive in neoprijemljive zadeve. V tem procesu se stvarno in metodološko znanje, oba izkustvena/preizkušena in experimentalna/intiutivna, nanašajo na specifična vprašanja in vidike, probleme človekove aktivnosti, fizičnega in virtualnega sveta, v katerem se nahajajo, da bi dosegli inovativne rešitve, povečini v obliki  fizičnih in virtualnih entitet.

Ta proces je pogosto videti ‘kaotičen’ v smislu ‘nestrukturiranosti’ ali celo ‘naključen’ – in včasih takšen tudi je. Ne glede na to gre za samo-refleksiven, iterativen proces, v katerem se ugotovitve teh navidezno ‘naključnih’ dejanj znova in znova kritično preizprašujejo in kontekstualizirajo.

Poleg tega obstaja močan element strukturiranega ustvarjanja znanja skozi raziskovanje in razvoj v procesu oblikovanja. V tem smislu je moč oblikovanja kot znanstvene in umetniške raziskovalne metode v uporabi experimentiranja in variiranja za razreševanje konkretnih problemov in izbor željenih rešitev utemeljena za vsak primer posebej na racionalnih kriterijih, ki jih je mogoče komunikcirati.

Še več, raziskovanje v arhitketuri zajema produkcijo znanja skozi oblikovalske projekte, fakte in procese, pa tudi raziskovanje o oblikovanju in za oblikovanje. Zato so lahko raziskovalni rezultati doseženi in konsistentni z iskušnjo prakse.

Povezanost z drugimi disciplinami

Čeprav arhitektura poseduje svoj lastni korpus specifičnega znanja, se mora za ustvarjanje novega znanja in sinteze povezati z drugimi disciplinami. V tej interakciji arhitekti prispevajo svojo sposobnost delovanja v kompleksnih, nereduktivnih, specifičnih okoljih. S sprejemanjem racionalnosti in intuicije, objektivnosti in intersubjektivnosti, tehnike in emocije, ligike in ustvarjalnosti, arhitekturno raziskovanje bogati razumevanje sveta. Arhitekturno raziskovanje je torej v nad- in meddisciplinarnih prizadevanjih rodovitno in tvori bistveni del teh prizadevanj.’

(Besedilo je prevedeno iz EAAE deklaracije o arhitekturnem raziskovanju, sprejete leta 2022.)

FA razvija mrežo univerz in serijo doktorskih konferenc v podporo doktorskemu treningu umetnosti in arhitekture – kandidatom, mentorjem in evalvatorjem (doktorskega) raziskovalnega dela. CA2RE – Conference for Artistic and Architectural (Doctoral) research je bila osmič organizirana na UL FA v Ljubljani septembra/oktobra 2021, devetič v Delftu marca 2022, z diseminacijskim online dogodkom junija 2022. Podatkovno bazo dogodkov ureja UL-FA.

V letu 2019 smo na UL (FA) pridobili triletno Strateško partnerstvo Erasmus+, izvajala se je od septembra 2019 do avgusta 2021: CA2RE+ Collective Evaluation of Design Driven Doctoral Training. Vodja celotnega konzorcija 11 partnerjev, ki poleg devetih evropskih univerz vključuje evropsko zvezo arhitekturnih šol (EAAE) in umetnostnih akademij (ELIA) je bila prof. dr. Tadeja Zupančič. Poleg FA so sodelovali evalvatorji z ALUO, FF in FDV, v letu 2021 smo imeli tudi predavatelja z AG.

Evalvacijski dogodki doktorskega študija CA2RE, pri katerih razvijamo izkustveno vrednotenje raziskovalnega dela, se nadaljujejo tudi po zaključki projekta CA2RE+. V letu 2022 je bil izveden še dogodek v Glasgowu, 2023 pa v Aarhusu in v Zagrebu. V letu 2024 sledita dogodka v Valenciji in v Beogradu.

Doktorski študijski program ARHITEKTURA je odprt za priznavanje, kar omogoča skupna mentorstva in dvojne diplome: v vsakem modulu je mogoče izbrati predmet druge institucije, obvezni so le ključi preverjanja kakovosti ‘individualnega raziskovalnega dela’ (v letu 2017 je zaključila svoje delo prva doktorandka in na podlagi pogodbe o skupnem mentorstvu prejela dvojno diplomo UL in Univerze v Trstu; v letu 2022 pa druga, na podlagi pogodbe s šolo za arhitekturo v Aarhusu; slednja predstavlja sklepno dejanje sodelovanja, ki se je začelo v okviru projekta ADAPT-r.)

Leta 2023 je FA prejela PRIZNANJE za razvoj ocenjevanja doktorskega raziskovanja, in sicer Jabolko kakovosti na področju terciarnega izobraževanja: za projekt CA2RE+ – COLLECTIVE EVALUATION OD DESIGN-DRIVEN DOCTORAL TRAINING. Nagrado sta ji podelila CMEPIUS in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS.

V skupnosti CA2RE razvijamo bazo delovnih gradiv dosedanjih dogodkov EXPERIENCES, na katerih poleg raziskovalcev izobražujemo tudi ocenjevalce. Na voljo so tri monografije projekta CA2RE+: Design Driven Research STRATEGIES, Design Driven Research EVALUATION in Design Driven Research FRAMEWORK.