Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost (IDRŠU)
-
Stopnja ali vrsta študijskega programaTretja stopnja, Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost
-
Trajanje študija4 leta
-
Število kreditnih točk na letnik po sistemu ECTS240 KT
-
Način izvajanja študijaIzredni
-
Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslovDoktor umetnosti / Doktorica umetnosti
-
KLASIUS-SRVDoktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja)/doktorska izobrazba (tretja bolonjska stopnja)
-
Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikacijiHumanistične vede
-
Raven SOK10
-
Raven EOK8
-
Raven EOVKTretja stopnja
Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost je v slovenskem visokošolskem prostoru novost. Je logični razvojni korak sodobne slovenske umetnosti, ki že od nekdaj premore nesporne dosežke tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem prostoru. Interdisciplinarni doktorski študij Umetnost je nadaljevanje in nadgradnja drugostopenjskega študija, katerega osrednji del je umetniško raziskovanje in oblikovanje vrhunsko usposobljenih umetnikov različnih področij. Učni izidi interdisciplinarnega doktorskega študija Umetnost se kažejo v vrhunsko usposobljenih umetnikih (na umetniški in teoretski ravni), kompetentnih za mednarodno primerljivo umetniško prakso na izbranem področju.
Interdisciplinarni doktorski študij Umetnost je zasnovan kot raziskovalni program, ki na izbranih področjih umetnosti prispeva nabor metodologij dela, izhajajočih iz praktičnega umetniškega ustvarjanja. Metode raziskovanja so za razvejena področja umetnosti ključnega pomena, saj prinašajo nabor prenosljivih in ponovljivih metod dela, ki jih je mogoče aplicirati po področjih v vedno bolj interdisciplinarnem raziskovalnem okolju. Temelj študija je osnovan na ustvarjanju novih konceptov, poglobljenih spoznanj, znanj in veščin, ki izraščajo iz prakse in temeljijo na timskem delu in interdisciplinarnem sodelovanju.
Doktorsko delo vključuje izvirno, ustvarjalno prakso in tezo, ki praktično delo preizprašuje, kontekstualizira in kritično reflektira. Na ta način je doktorskemu študentu omogočeno osvajanje novih razumevanj in ustvarjanje novih znanj, ki ga bodo opremila za aktivno vodenje in delovanje v sodobnih družbenih kontekstih ter ustvarjalnih praksah. Vse našteto prek umetniške raziskave vodi k novim, občutno izboljšanim uvidom v praktično raziskovanje in delovanje ter k jasnemu razumevanju učinkov takšnega delovanja, z obvezno možnostjo diseminacije za nadaljnjo uporabo pridobljenih rezultatov.
Interdisciplinarni doktorski študijski program UMETNOST traja štiri leta, obsega 240 kreditnih točk in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. Organizirane oblike študija predstavljajo 60 kreditnih točk, preostalih 180 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu umetniškoraziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo, javni predstavitvi rezultatov umetniškoraziskovalnega dela, izdelavi in javnemu zagovoru doktorskega dela.
Študijske obveznosti programa so ovrednotene po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS – European Credit Transfer System), s čimer je omogočena direktna vključitev delov programa v mednarodno izmenjavo z univerzami iz držav, ki sistem ECTS uporabljajo.
PODROČJA
Doktorski program organizira šest članic Univerze v Ljubljani in omogoča pridobitev umetniškega naslova doktor/doktorica umetnosti na naslednjih umetniških področjih:
Področji, ki ju koordinira
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Erjavčeva cesta 23, Ljubljana
- LIKOVNA UMETNOST
- OBLIKOVANJE
Področje, ki ga koordinira
Akademija za glasbo, Stari trg 34, Ljubljana
- GLASBA
Področja, ki jih koordinira
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Trubarjeva cesta 3, Ljubljana
- GLEDALIŠČE
- RADIO
- FILM
- TELEVIZIJA
Področje, ki ga koordinira
Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, Ljubljana
- KRAJINSKA ARHITEKTURA
Področje, ki ga koordinira
Fakulteta za arhitekturo, Zoisova cesta 12, Ljubljana
Področje, ki ga koordinira
Naravoslovnotehniška fakulteta, Aškerčeva cesta 12, Ljubljana
- OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL
Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti doktorande za opravljanje najzahtevnejših del in nalog v umetniškem okolju, za samostojno umetniškoraziskovalno delo na širšem področju umetnosti in enakovredno vključevanje v mednarodni trg dela in umetniškoraziskovalno okolje ter vzpostaviti možnosti za nadaljevanje študija na podoktorskih umetniških študijskih programih. Program je usmerjen v izoblikovanje široko razgledanega doktorja umetnosti, ki bo sposoben samostojno voditi in koordinirati najzahtevnejše raziskave in aplikacije znanj na izbranem področju umetnosti, pa tudi v kontekstu interdisciplinarnih raziskav in umetniških projektov. Usposobljen bo za delo v izobraževanju na univerzitetni in visokošolski ravni ter vešč, samostojen in proaktiven v vodenju temeljnih, aplikativnih ali razvojnih (interdisciplinarnih) raziskovalnih programov in projektov na področju umetnosti.
Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost združuje praktične in teoretične prvine izbranih umetniških področij. Študij kombinira sodobne didaktične pristope ter individualne in skupinske načine pridobivanja, uporabe in aplikacije umetniških sposobnosti in znanj. Po končanem študijskem programu Umetnost bodo študenti s pomočjo vertikalne in horizontalne povezanosti vsebin študija razvili naslednje kompetence:
- analitičnost; kompetentno uporabo metodoloških orodij (samostojno izvajanje, koordiniranje, vodenje in organiziranje umetniške prakse in raziskovanja; suverena uporaba in nadaljnji razvoj različnih umetniškoraziskovalnih metod in tehnik; avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu);
- poznavanje okolja izbranega področja, discipline (široko, kritično in refleksivno razumevanje izbranega okolja, delovanja institucij, struktur in dinamike razvoja);
- strateško naravnanost na izbranem področju (visoka sposobnost načrtovanja, evalvacije in gledanja v prihodnost, anticipiranja razvoja dogodkov, zmožnost ločevanja bistvenega od nebistvenega ter iskanja rešitev temeljnih in aplikativnih raziskovalnih problemov);
- komunikativnost (sposobnost ustrezne komunikacije umetniških dosežkov; odlična sposobnost pisnega in govornega izražanja, javnega predstavljanja ter jasnega, aktivnega in argumentiranega nastopanja);
- timsko delo in kooperativnost (vodenje skupinskega dela; pripravljenost na sodelovanje; zmožnost upoštevanja mnenj drugih; proaktivno delovanje in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima);
- strokovnost (razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje umetniških delovnih nalog ter izbira metod in načinov dela v skladu s standardi stroke);
- prožnost pri obvladovanju sprememb (prožno delovanje v različnih družbenih (domačih in tujih) okoljih, umetniških in kulturnih kontekstih, pri sodelovanju v interdisciplinarnih projektih, razumevanje umetniške in kulturne pluralnosti);
- mreženje (sposobnost navezovanja stikov znotraj in zunaj organizacij, obvladovanje formalnih in neformalnih odnosov);
- izrazito razvito umetniško in umetniškoraziskovalno etiko ter humanistične vrednote pri delu v vseh delovnih okoljih;
- razgledanost in širok spekter znanj na področju umetnosti ter sposobnost ustvarjanja kakovostnega umetniškega dela.
Področje arhitekture je v okviru interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Umetnost namenjeno na praksi temelječemu umetniškemu raziskovanju arhitekture. Arhitektura je ena od treh zvrsti likovne umetnosti in za razliko od slikarstva in kiparstva združuje konstrukcijska in tehnična znanja z uporabnostjo in oblikovanjem.
Arhitektura se realizira v posamičnem. V tistem posamičnem, ki teži k preseganju obstoječega, obstoječih kriterijev, pravil, norm, skratka, k preseganju znanega. Umetnost arhitekture se ukvarja z značajem in oblikovanjem prostora, kompozicijo, razmerji, teksturami, skladnostjo materialov, svetlobo ipd. Ustvarjalni proces v območju umetnosti je nejasen splet zavestnega in nezavednega, razumskega in čustvenega, objektivnega in subjektivnega, razložljivega in skrivnostnega. Zato je vsaka ustvarjalnost v veliki meri avtobiografska, saj vsak avtor v svojem delu odslikava lastno podobo. V tem smislu je interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost na področju arhitekture namenjen individualnemu raziskovanju, rasti in oblikovanju doktorandove ustvarjalne občutljivosti.
Število vpisnih mest je za vsako študijsko leto določeno z razpisom za vpis.
Kandidati za vpis v 1. letnik se na študij prijavijo v roku in na način, določenima z Razpisom za vpis v doktorske študijske programe, ki ga Univerza objavi predvidoma v mesecu februarju na spletni strani www.uni-lj.si.
Vpis v 1. letnik poteka septembra na članicah, koordinatoricah umetniških področij. Točni datumi vpisov so objavljeni na spletni strani https://www.uni-lj.si/studij/doktorski/umetnost/.
Vpis in vse postopke v zvezi s pridobitvijo umetniškega naslova izvede članica, koordinatorica umetniškega področja. Vpis na umetniško področja likovna umetnost in oblikovanje je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, vpis na umetniško področje glasba je na Akademiji za glasbo, vpis na umetniško področje gledališče, radio, film in televizija je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, vpis na umetniško področje krajinska arhitektura je na Biotehniški fakulteti, vpis na umetniško področje arhitektura je na Fakulteti za arhitekturo, vpis na umetniško področje oblikovanje tekstilij in oblačil je na Naravoslovnotehniški fakulteti.
Kandidat in Univerza v Ljubljani ob vpisu v posamezni letnik doktorskega študijskega programa podpišeta pogodbo o izobraževanju.
Pogoji za vpis
Na interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost se lahko vpišejo diplomanti:
- študijskih programov druge stopnje;
- dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004;
- dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija umetnosti ali magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004; za vpis v doktorske študijske programe 3. stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, prizna študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk;
- študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, ali drugih enovitih magistrskih študijskih programov, ki so ovrednoteni s 300 kreditnimi točkami po ECTS;
- tujih univerz in akademij (tudi umetniških visokih šol), v skladu s predpisanimi pogoji, kot veljajo za študente RS; enakovrednost izobrazbe, predhodno pridobljene v tujini, se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja v skladu s Statutom UL;
- študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program; tem kandidatom programski svet doktorskega študijskega programa Umetnost pred vpisom v študijski program tretje stopnje določi dodatne obveznosti v obsegu 30–60 kreditnih točk.
Kandidati najkasneje ob vpisu predložijo pisno soglasje mentorja in morebitnega somentorja ter kratko idejno zasnovo umetniškoraziskovalnega dela.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Izbor kandidatov bo temeljil na uspehu pri zaključenem študiju ter na dosežkih na umetniškem in strokovnem področju. Posamezni elementi za izbiro bodo vrednoteni na naslednji način:
- uspeh pri študiju 2. stopnje (povprečna ocena najmanj 8 (pd)): 10 %
- ocena strokovne komisije, dosežena na preizkusu umetniške nadarjenosti (90 %):
- predlog téme, osnutek načrta doktorskega študija: 25 %
- portfolio z dosedanjimi umetniškimi deli: 25 %
- razgovor s kandidatom: 40 %
Na predlog koordinatorja področja odloča o primernosti kandidata pristojni organ članice koordinatorice področja, ki je odgovorna za doktorski študij.
Kandidatom za vpis v interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost, kjer so kot pogoj navedena dodatna znanja in spretnosti, se priznajo znanja, usposobljenost in zmožnosti, pridobljeni s predhodnim formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se bodo upoštevali: spričevala in druge ustrezne listine oz. dokazila o končanih tečajih, poletnih šolah in drugih oblikah izobraževanja, ocenjevala se bodo objavljena/javno predstavljena umetniška dela kandidatov, upoštevale se bodo nagrade in priznanja, ki jih je kandidat prejel na relevantnih področjih, ter dokazila o pridobljenih umetniških delovnih izkušnjah na ustreznih področjih. Prošnje za priznanje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti bo obravnavala in kreditno ovrednotila strokovna komisija članice na predlog koordinatorja področja.
Šolnina se plačuje za vsako študijsko leto posebej oz. za vsak letnik, ki ga študent vpiše in je določena v ceniku UL za posamezno študijsko leto. Cenik, ki ga sprejme Upravni odbor UL, je objavljen na spletni strani http://www.uni-lj.si/studij/cenik_storitev_za_studente/.
Vpisne stroške, šolnine in druge prispevke ureja Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov na UL.
Možnosti štipendiranja
Več informacij o možnostih štipendiranja najdete na:
https://www.uni-lj.si/studij/doktorski/financiranje/
https://www.uni-lj.si/stipendije/
http://www.uni-lj.si/studij/koristne_informacije/vrste_stipendij/
http://www.sklad-kadri.si/
Kandidati najkasneje ob vpisu predložijo pisno soglasje mentorja in morebitnega somentorja ter kratko idejno zasnovo umetniškoraziskovalnega dela.
Mentor in somentor na doktorskem študiju umetnosti je visokošolski učitelj UL z ustreznim nazivom, ki ima v zadnjih petih letih izkazano umetniško aktivnost, prepoznavno glede na odmevnost v širšem mednarodnem prostoru, mojstrstvo pri obvladovanju izraznega medija, umetniško izvirnost in samoniklost ter inovativnost v skladu z veljavnimi habilitacijskimi merili UL (Pravilnikom o merilih in postopku za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del kot pogoju za izvolitev v naziv na Univerzi v Ljubljani).
V primeru znanstveno-umetniškega raziskovanja se imenuje mentorska skupina, v kateri sodelujoča mentor in somentor izpolnjujeta pogoje za mentorstvo/somentorstvo pri doktoratu znanosti oziroma doktoratu umetnosti.
Naloga mentorja je usmerjanje študenta pri študiju in zagotavljanje pogojev za delo.
Seznam potencialnih mentorjev je objavljen na spletni strani https://www.uni-lj.si/studij/doktorski/umetnost/mentorstvo/.
Pogoji za mentorstvo in somentorstvo na doktorskem študiju so objavljeni na spletni strani UNIVERZE V LJUBLJANI.
Seznam potencialnih mentorjev, zaposlenih na Fakulteti za arhitekturo, ki v skladu z merili UL izpolnjujejo pogoje za mentorstvo po umetniških kriterijih:
- prof. dr. Matej Blenkuš
- izr. prof. Jaka Bonča
- prof. Mihael Dešman
- izr. prof. mag. Polona Filipič
- doc. Mojca Gregorski
- prof. mag. Tomaž Krušec
- doc. Gašper Medvešek
- doc. Aleksander Ostan
- prof. mag. Vasa J. Perović
- doc. Paul O Robinson
- doc. Mitja Zorc
V primeru znanstveno-umetniškega raziskovanja se imenuje mentorska skupina, v kateri sodelujoča mentor in somentor izpolnjujeta pogoje za mentorstvo/somentorstvo pri doktoratu znanosti oziroma doktoratu umetnosti.
Seznam potencialnih mentorjev, zaposlenih na Fakulteti za arhitekturo, ki v skladu z merili Univerze v Ljubljani izkazujejo raziskovalno aktivnost po znanstvenih kriterijih v zadnjih petih letih, so objavljeni na spletni strani DOKTORSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA ARHITEKTURA.
Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost je sestavljen iz organiziranih oblik študija v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 180 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu umetniškoraziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo. Članica v celoti organizira in skrbi za izvedbo doktorskega programa s področij, ki jih koordinira, in v sodelovanju z mentorjem skrbi za nemoteno raziskovalno delo študenta.
Vsebinska struktura programa po letnikih
Struktura izvedbe programa po letnikih je zasnovana tako, da je v začetku prvega in delno drugega letnika večji poudarek na organiziranih oblikah študija, kasneje pa je vedno večji poudarek na umetniško raziskovalnem delu in pripravi doktorske disertacije.
- LETNIK: 60 ECTS
5 ECTS – Raziskovanje v umetnosti I
5 ECTS – Teorije umetnosti
5 ECTS – Temeljni predmet s področja, na katero se je študent vpisal
10 ECTS – Umetniški seminar 1 (sodelovanja v primerljivih aktivnostih, umetniška dejavnost, dejavnost pri besedilu kot povezava med konceptualnim in praktičnim delom)
35 ECTS – individualno umetniškoraziskovalno delo - LETNIK: 60 ECTS
5 ECTS – Raziskovanje v umetnosti II
5 ECTS – Zunanji izbirni predmet
5 ECTS – Predstavitev teme doktorskega dela
45 ECTS – Individualno umetniškoraziskovalno delo - LETNIK: 60 ECTS
10 ECTS – Umetniški seminar 2 (sodelovanja v primerljivih aktivnostih, umetniška dejavnost, dejavnost pri besedilu kot povezava med konceptualnim in praktičnim delom)
50 ECTS – Individualno umetniškoraziskovalno delo - LETNIK: 60 ECTS
50 ECTS – Individualno umetniškoraziskovalno delo
5 ECTS – Predstavitev rezultatov umetniškoraziskovalnega dela
5 ECTS – Javni zagovor doktorskega dela
Prijava teme doktorske disertacije
Doktorand do začetka poletnega semestra v 2. letniku študija odda vlogo za odobritev téme doktorskega dela.
Zagotavljanje mobilnosti
Doktorandi si lahko v dogovoru z mentorjem in s koordinatorjem umetniškega področja izberejo 5 KT izbirnih vsebin iz drugih programov UL in primerljivih programov tujih univerz, s čimer dobi kandidat tudi možnost umetniškega dela v tujini in spoznavanja različnih umetniškoraziskovalnih praks.
Urniki
Urniki temeljnih predmetov bodo objavljeni na spletni strani http://www.uni-lj.si/studij/doktorski/umetnost/predmetnik-urniki/urniki-izvajanja/ v začetku septembra, urniki izbirnih predmetov pa po vpisu, ko je znano, koliko študentov si je izbralo posamezen predmet in v kakšni obliki se bo le-ta izvajal.
Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik doktorskega študija so opravljene vse študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.
Doktorand do začetka poletnega semestra v 2. letniku študija odda vlogo za odobritev téme doktorskega dela.
V 3. letnik doktorskega študija se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse študijske obveznosti 1. in 2. letnika v obsegu 120 kreditnih točk ter na senatu članice pridobili pozitivno oceno komisije za spremljanje doktorskega študenta o ustreznosti teme doktorskega dela.
V 4. letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse študijske obveznosti iz 1., 2. in 3. letnika ter imajo na Senatu UL potrjeno temo doktorske disertacije. Zadnji, 4. letnik je namenjen umetniškoraziskovalnemu delu, izvedbi umetniških del/projektov ter izdelavi in zagovoru doktorskega dela.
V skladu s Statutom Univerze v Ljubljani se uspeh na izpitu ocenjuje z ocenami od 5 do 10, pri čemer za pozitivno oceno šteje ocena od 6 do 10. Študijske obveznosti se lahko ocenjujejo tudi z ocenami: opravil z odliko, opravil ali ni opravil.
Umetniško delo in znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih in drugih učnih enotah, kot to predvideva posamezen učni načrt.
Pogoji za dokončanje študija
Študent mora za dokončanje študija in pridobitev umetniškega naslova doktor/doktorica umetnosti uspešno opraviti vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno javno zagovarjati doktorsko delo v skupnem obsegu 240 ECTS. Obveznost doktoranda je najmanj ena javna predstavitev rezultatov umetniškoraziskovalnega dela (ob oddaji doktorskega dela v oceno), ki jo posamezne umetniške discipline priznavajo kot ustrezno. Doktorand mora najkasneje ob oddaji doktorskega dela v oceno predložiti dokazila o prvem avtorstvu umetniškega dela in o njegovi javni predstavitvi.
Za javno predstavitev umetniškega dela šteje likovno, oblikovalsko, glasbeno, avdiovizualno, uprizoritveno, arhitekturno, krajinskoarhitekturno ali sorodno umetniško delo, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev – da je bilo na podlagi predhodne selekcije javno predstavljeno, predvajano, izvedeno, proizvedeno, objavljeno, nagrajeno ali nominirano za nagrado, recenzirano doma ali zunaj Slovenije na predstavitvi nacionalnega ali mednarodnega pomena.
Doktorska disertacija
Doktorsko delo je rezultat večletnega umetniškoraziskovalnega projekta. Pomeniti mora izviren prispevek k umetnosti, ki je pozitivno ocenjen s strani komisije za spremljanje doktorskega študenta. Doktorsko delo mora predvsem slediti trem načelom: obravnavani problem mora biti relevanten, študent mora obvladati metodologijo umetniškega raziskovanja in rezultati morajo pomeniti izviren prispevek k umetnosti.
Doktorska disertacija je samostojen in izviren prispevek na umetniškem področju teme doktorske disertacije. Doktorska disertacija je napisana v slovenskem jeziku z obsežnim povzetkom v angleškem jeziku.
Senat UL lahko izjemoma odobri izdelavo disertacije v angleškem jeziku v primeru, če je kandidat tujec, če sta tujca kandidatov mentor ali somentor ali, če je tujec član komisije.
Kandidat za pridobitev doktorata umetnosti mora najpozneje v štirih letih od dneva sprejema teme predložiti članici univerze, ki je vodila postopek, izdelano doktorsko disertacijo.
Zagovor doktorata je javen, kar se zagotovi z javno objavo praviloma sedem dni pred zagovorom. Na predlog članice, kjer je kandidat uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo, rektor opravi promocijo za doktorja umetnosti.
Umetniški naslov
Po uspešno opravljenih študijskih, umetniških in raziskovalnih obveznostih, ki jih predpisuje interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost, dobi kandidat umetniški naslov doktor umetnosti/doktorica umetnosti.
O izpolnjevanju pogojev za prehod med študijskimi programi in o priznavanju obveznosti odloča pristojni organ članice v skladu s Statutom UL in Merili za prehode med študijskimi programi, in sicer na podlagi individualne prošnje kandidata.
Prehod v interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost je mogoč, če se je kandidat predhodno prenehal izobraževati na drugem programu iste stopnje, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, oziroma če se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) prizna vsaj polovica obveznosti iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Pri prehodu se lahko priznajo:
- primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
- primerljiva neformalno pridobljena znanja.
Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti.
Pri prehodih med programi se upoštevajo naslednja merila:
- izpolnjevanje pogojev za vpis v študijski program,
- obseg razpoložljivih mest.
Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se študentu priznajo izpiti in druge študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja, ki se zahteva po študijskem programu. Kandidat se lahko vpiše v višji letnik študijskega programa, če se mu v ustreznem obsegu priznajo obveznosti iz prvega študijskega programa v RS ali tujini. Kandidat v skladu z določili razpisa vloži prijavo in predloži naslednja dokazila: predmetnik predhodnega študijskega programa, učne načrte predmetov, ki jih je opravil v predhodnem študijskem programu, dokazilo o doseženem uspehu pri posameznem predmetu, izjavo izbranega mentorja o prevzemu mentorstva, idejno zasnovo umetniškoraziskovalnega dela in druga dokazila, s katerimi izkazuje umetniško nadarjenost
Gospodarstvo
Zaposlitvene možnosti doktorjev umetnosti interdisciplinarnega študijskega programa Umetnost v gospodarskem sektorju so zaradi interdisciplinarnosti programa zelo široke in razvejene. Diplomanti delujejo tako na ključnih področjih gospodarstva v polju kulturnih in kreativnih industrij ter umetnostnega trga kot tudi v obrtni industriji in trgovskem sektorju (npr. kot svetovalci, strokovnjaki). Zaposljivi so v oblikovalskih, arhitekturnih, filmskih, umetniških, glasbenih, gledaliških, igralničarskih, reklamnih studiih in drugih gospodarskih subjektih, ki izvajajo kreativne procese. Ravno tako sestavljali velik in pomemben delež pri zagonskih projektih in podjetjih. Številni zaposlitev najdejo tudi v tujini.
Doktorji umetnosti se bodo sposobni umestiti v razvoj (gospodarstvo), trženje (ekonomska uspešnost) in na področje razumevanja uporabnika (humanizem). Njihovo usmerjenost v gospodarstvo omogoča interdisciplinarnost umetniških strok kot dejavnost, ki kar največ pripomore k višji kakovosti in konkurenčnosti izdelkov, storitev in sistemov ter s tem k višji dodani vrednosti. Kulturne in kreativne industrije so zaradi tega eden ključnih spodbujevalcev uspešnosti gospodarstva ter nosilcev kulture in identitete družbe.
Negospodarstvo
Doktorji umetnosti interdisciplinarnega študijskega programa Umetnost delujejo na ključnih področjih v negospodarstvu, povsod tam, kjer se v procese vključujejo umetnost in sorodne oblike kulturnih in kreativnih dejavnosti. Suvereno prevzemajo delovna mesta v javnih zavodih (muzeji, galerije, filharmonije), javni in državni upravi, nevladnih in neprofitnih organizacijah. Zaposlujejo se lahko v institucijah, ki zahtevajo umetniško izobrazbo, ali institucijah, ki se ukvarjajo z umetniškim raziskovanjem, produkcijo in poustvarjanjem (orkestri, zbori), tako v mednarodnem kot v nacionalnem okviru.
Doktorji umetnosti so zaposljivi v kulturnih institucijah na področjih umetniške dejavnosti, medijev. Delujejo na področjih, na katera se njihove pridobljene raziskovalne sposobnosti navezujejo (integracijski procesi v družbi in pedagoška dejavnost). Doktorji umetnosti so usposobljeni za delo v izobraževanju na univerzitetni in visokošolski ravni ter vešči, samostojni in proaktivni v vodenju temeljnih, aplikativnih ali razvojnih (interdisciplinarnih) raziskovalnih programov in projektov na področju umetnosti.
Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost je zasnovan tako, da omogoča mednarodno izmenjavo na vseh ravneh izvedbe programa, od raziskovalnoumetniškega in eksperimentalnega dela do izmenjave predmetov primerljivih programov drugih univerz na podlagi mednarodnih pogodb in bilateralnih dogovorov. Mednarodna izmenjava je mogoča tudi preko sodelovanja gostujočih profesorjev na članicah izvajalkah študija in sodelovanja v programih mobilnosti za študente (Erasmus, Socrates, Ceepus in drugih). Program je odprt tudi za tuje študente. Sodelovanje z drugimi visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami v tujini poteka v okviru umetniško raziskovalnih projektov, s sodelovanjem tujih profesorjev pri posameznih predmetih, (so)mentorstvih in sodelovanju pri ocenjevanju in zagovorih doktorskih disertacij.
Univerza v Ljubljani sodeluje s številnimi tujimi univerzami, s katerimi ima sklenjene sporazume o sodelovanju in v okviru katerih poteka mednarodno sodelovanje tudi na področjih umetnosti. O primerljivosti kakovosti predmetov programov drugih univerz odloča Programski svet. Mednarodna izmenjava poteka na podlagi mednarodnih pogodb in dogovorov, podpisanih s strani Univerze v Ljubljani in njenih članic.
Programski svet interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Umetnost ima enajst članov: po dva člana z UL AG, UL AGRFT, UL ALUO ter po enega člana z UL BF, UL FA, UL FF, UL NTF in UL PEF. Mandatna doba programskega sveta traja štiri leta. Sedež Programskega sveta je na UL ALUO. Po poteku mandata Programski svet še naprej opravlja naloge do konstituiranja novega programskega sveta, ki ga imenuje Senat Univerze v Ljubljani.
Likovna umetnost in oblikovanje
Področni koordinator:
E-pošta:
Glasba
Področni koordinator:
E-pošta:
Gledališče, radio, film, televizija
Področni koordinator:
E-pošta:
Krajinska arhitektura
Področni koordinator:
E-pošta:
Arhitektura
Področni koordinator:
E-pošta:
Oblikovanje tekstilij in oblačil
Področni koordinator:
E-pošta:
Spletna stran: https://www.uni-lj.si/studij/doktorski/umetnost/
Referati za podiplomski študij članic, koordinatoric znanstvenih področij
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
Kontakt: Snežana Jurić Pangeršič
Telefon: +386 1 4212 514
E-pošta: Snezana.JuricPangersic@aluo.uni-lj.si
Akademija za glasbo
Kontakt: Tim Kostrevc
Telefon: +386 1 2427 315
E-pošta: Tim.Kostrevc@ag.uni-lj.si
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Kontakt: Breda Rues Erbežnik
Telefon: + 386 1 2510 412
E-pošta: Breda.Rues@agrft.uni-lj.si
Biotehniška fakulteta
Kontakt: Vesna Ješe Janežič
Telefon: +386 1 3203 027
E-pošta: Vesna.JeseJanezic@bf.uni-lj.si
Fakulteta za arhitekturo
Kontakt: Katja Knez, Mojca Rozman
Telefon: +386 1 2000 774, +386 1 2000 782
E-pošta: Katja.Knez@fa.uni-lj.si, Mojca.Rozman@fa.uni-lj.si
Naravoslovnotehniška fakulteta
Kontakt: Lavrinc Barbara, Majda Štrakl
Telefon: +386 1 2003 209, +386 1 4704 647
E-pošta: Barbara.Lavrinc@ntf.uni-lj.si, Majda.Strakl@ntf.uni-lj.si
Služba za doktorski študij UL
(Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana)
doktorski.studij@uni-lj.si
Interdisciplinarni doktorski študij UMETNOST urejajo Pravila, s katerimi sta določena način in organizacija izvedbe doktorskega študijskega programa:
- Univerza objavi skupni razpis za vpis v doktorske študijske programe 3. stopnje, ki opredeljuje trajanje študija, vpisne pogoje, kraj izvajanja, način študija in število vpisnih mest za doktorski študijski program Umetnost.
- Univerza zbere prijave in jih preda Programskemu svetu.
- Kandidat pred vpisom izbere mentorja z izbranega umetniškega področja ter pripravi kratko idejno zasnovo umetniškoraziskovalnega dela.
- Kandidat in Univerza v Ljubljani ob vpisu v 1. letnik doktorskega študija podpišeta pogodbo o izobraževanju.
- Vpis in vse postopke v zvezi s pridobitvijo umetniškega naslova izvede članica, koordinatorica umetniškega področja.
- Članica v celoti organizira in skrbi za izvedbo doktorskega programa s področij, ki jih koordinira:
◦ Senatu UL predlaga člane Programskega sveta,
◦ imenuje koordinatorja področja,
◦ vodi evidence v zvezi s študijem in študenti,
◦ organizira in skrbi za izvedbo predavanj in ostalih študijskih obveznosti pri svojih predmetih (izvajalci, prostor, urniki, obveščanje izvajalcev in študentov idr.),
◦ v sodelovanju z mentorjem organizira in dogovori izvedbo študijskih obveznosti, ki jih izvajajo druge fakultete (izbirni predmeti),
◦ poda poročilo o izvedbi programa posameznega področja Programskemu svetu. - Postopek za prijavo teme doktorske disertacije vodi Senat članice, kjer je kandidat vpisan. Temo doktorske disertacije potrdi Senat Univerze v Ljubljani.
- Na predlog članice, kjer je kandidat uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo, opravi rektor promocijo za doktorja umetnosti.
Organi in odločanje
Programski svet:
Sestava je opredeljena v točki »Programski svet« predstavitvenega zbornika.
Pristojnosti Programskega sveta:
• načrtuje število razpisanih vpisnih mest in ga posreduje senatu koordinatorice,
• odloča o izbiri študentov v primeru omejitve vpisa,
• sprejme načrt izvajanja interdisciplinarnega programa za prihodnje študijsko leto,
• pripravi predlog cenika šolnine in drugih morebitnih stroškov za interdisciplinarni program in ga posreduje senatom podpisnic,
• obravnava in sprejme poročilo o izvedbi interdisciplinarnega programa in finančno poročilo za posamezno leto ter ju posreduje vodstvom podpisnic,
• spremlja kakovost in izvaja letne samoevalvacije študijskega programa,
• na osnovi izsledkov samoevalvacije oblikuje predloge sprememb interdisciplinarnega programa,
• pripravlja morebitne prijave na razpise, vezane na interdisciplinarni program,
• oblikuje stališča in daje mnenja glede vsebinskih vprašanj v zvezi z interdisciplinarnim programom,
• izvaja vse ostale aktivnosti za nemoteno organizacijo in izvajanje študija.
Pristojnosti koordinatorja področja:
• skrbi za redno izvajanje študijskega procesa,
• skrbi za koordinacijo dela s študenti, mentorji in predavatelji,
• zagotovi pravočasno nadomeščanje odsotnega učitelja v študijskem procesu,
• nadzoruje izpopolnjevanje in posodabljanje študijskih programov, tako da daje:
▪ predloge senatu matične fakultete,
▪ sopodpisuje predmetnike študentov,
▪ sodeluje pri pripravi letnih poročil o izvajanju študijskega programa.
Pravila o postopkih za pridobitev naslova doktor/doktorica umetnosti na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Umetnost so objavljena na spletni strani http://www.uni-lj.si/studij/doktorski/umetnost/pravila-obrazci/.
Predmeti študijskega programa
1. letnik
2. letnik
4. letnik
Izbirni predmeti
- Vsi moduli
- Arhitekturni modul
- Interdisciplinarni modul
- Predmet iz izbranega umetniškega področja študija (Arhitektura)
- Splošni modul