Konceptualizacija arhitekture in krajinske arhitekture kot umetniške prakse

Predmet obravnava arhitekturni in/ali krajinskoarhitekturni projekt kot orodje raziskovanja in refleksije.

Vsebina predmeta dopolnjuje individualno delo doktorandov. Skozi raziskavo različnih primerov doktorand razvija lastno doktorsko delo (teorijo opredmeti s skico oziroma s pilotskim projektom svoje lastne umetniško prakse, ki služi kot uvod v samostojno doktorsko delo).

Predavanja obravnavajo različne vidike in komponente arhitekturne in krajinskoarhitekturne discipline: povezovanje kritične teorije, refleksije in projektiranja z družbenopolitičnim in kulturnim kontekstom. Predmet je osredotočen na prepoznavanje in oblikovanje arhitekturnega/ krajinskoarhitekturnega problema, na odnos do drugih disciplin (tehnika, filozofija, umetnost, znanost … ) ter na način njihove integralne rabe v projektnem delu, ki se kaže v konceptualizaciji posameznega dela in načinu prezentacije arhitekturne misli.

Kandidati preučujejo načine usmerjanja arhitektovega védenja in razmišljanja v produkcijo skozi artikulacijo vseh realnih, zunanjih faktorjev in skozi odziv nanje. Preučujejo tudi način prezentacije arhitekturnega in krajinskoarhitekturnega projekta (risba, model ipd.) v smislu razumevanja in rabe likovne govorice kot integralnega dela projekta.

Cilj predmeta je seznanitev z najpomembnejšimi tokovi, teorijami in predvsem posameznimi projekti, ki so skozi kritični diskurz oblikovali arhitekturo in/ali krajinsko arhitekturo, razumevanje temeljev arhitekturnega in krajinskoarhitekturnega oblikovanja in njunega interdisciplinarnega povezovanja pri oblikovanju prostora ter refleksija kandidatkinega/kandidatovega lastnega dela. Doktorandi obravnavajo tako historične primere kot primere aktualne produkcije, v skladu s svojo usmeritvijo.