Enoviti magistrski študijski program druge stopnje Arhitektura (EMŠA)

Program izobražuje arhitekta-generalista. Temeljni cilj programa je usposobiti strokovnjaka za odgovorne naloge s področja arhitekturnega oblikovanja in projektiranja ter urejanja prostora.

Odgovornost arhitekta izhaja iz pomena arhitekturnega oblikovanja, kakovosti zgradb, njihove usklajenosti z okoljem, v spoštovanju naravne in mestne krajine, ki je v
javnem interesu. Javni interes glede kakovosti fizičnega prostora je zaščiten tako s
slovensko kot tudi z evropsko zakonodajo. Slovenska določa pogoje za arhitekta projektanta, nadzornika, revidenta načrtovanih posegov v prostor, prostorskega načrtovalca, odgovornega vodjo izdelave predloga prostorskega akta, občinskega urbanista, raziskovalca in podobno.

Evropska pa določa minimalne kriterije usposobljenosti arhitekta za avtomatično
priznavanje poklicnih kvalifikacij v vseh evropskih državah. Profil arhitekta je zelo
kompleksen, saj mora biti arhitekt sposoben razmišljati o ljudeh in njihovih prostorskih
problemih v najrazličnejših merilih: od regionalno-planerskega merila do arhitekturnega
detajla in obratno. Izhajati mora iz sodobnih teoretskih in tehnoloških spoznanj, jih
nadgrajevati, ter težiti k ravnovesju med funkcionalno-tehniško in umetniško komponento
arhitekturnega snovanja. Izobrazbeni profil arhitekta združuje tehnična, družboslovna in
humanistična znanja v sposobnost urejanja in oblikovanja prostora oz. gradnje. Rezultati
arhitekturnega snovanja pa so lahko družbeno priznani kot umetniška dela.

• Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
• obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične
  presoje,
• sposobnost uporabe znanja v praksi,
• avtonomnost v strokovnem delu,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej vizualne komunikacije
• etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,
• kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju).

Univerzitetni študijski program arhitekture temelji na:

I. Dolgoletni tradiciji ljubljanske šole za arhitekturo, ki je bila ustanovljena kot oddelek
Gradbene tehnike leta 1920;

II. Skladnosti z zahtevami direktive 85/384/EEC za arhitekte (člen 3):
1. sposobnost in znanje za izdelavo arhitekturnih projektov, ki izpolnjujejo estetske in
tehnične zahteve stroke
2. ustrezno znanje s področja zgodovine arhitekture in arhitekturne teorije ter teorije sorodnih
umetnosti, družbenih ved in tehnike
3. širše poznavanje upodabljajočih umetnosti ter njihovega vpliva na arhitekturno oblikovanje
4. ustrezna znanja s področja urbanističnega načrtovanja in projektiranja ter znanja, ki so
potrebna v postopku načrtovanja
5. razumevanje odnosov med objekti in njihovim okoljem ter odnosov med ljudmi in grajenim
okoljem
6. razumevanje poklica in družbene vloge arhitekta zlasti pri pripravi idejnih projektov, ki
morajo upoštevati najširše družbene dejavnike
7. poznavanje raziskovalnih metod ter projektnega pristopa za izdelavo idejnih projektov
8. poznavanje gradbenih načrtov ter konstrukcijskih in tehničnih problemov, povezanih z
načrtovanjem objektov
9. poznavanje gradbene fizike, tehnologije in namembnosti objektov, z namenom, da bi
načrtovali udobne in pred zunanjimi vplivi učinkovito zaščitene objekte
10. potrebno znanje s področja projektiranja, ki zagotavlja uresničitev zahtev uporabnikov
objektov v okviru stroškovnih omejitev in gradbenih predpisov
11. poznavanje predpisov in postopkov iz prostorske in gradbene zakonodaje.

III. Načelih evropskega visokega šolstva (Bolonjski deklaraciji); pri čemer mora program
prvenstveno izpolnjevati načela regulative (85/384/EEC), ki v primeru reguliranega poklica
zagotavlja prost pretok delovne sile v državah EU. Izkušnje predstavnikov ljubljanske Fakultete za
arhitekturo v postopku pridobivanja soglasja Evropske komisije,. še bolj pa izkušnje aktivnih
slovenskih članov te skupine (predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor, Zbornice za arhitekturo
in prostor ter Fakultete za arhitekturo) – po sprejetju Slovenije v EU – pričajo o dveh temeljnih
pomanjkljivostih glede skladnosti z direktivo, ki jih povzroča dobesedno, nekritično razumevanje
Bolonjske deklaracije. Univerze, ki so nedavno prenovile študijske programe po shemi 3+2 (npr. vrsta
italijanskih), kljub skladnosti z nacionalno zakonodajo doslej niso uspele pridobiti pozitivnega mnenja
glede skladnosti z EU regulativo, ne glede na vsebinsko usmeritev zadnjih dveh let programa:
– specialistično usmerjanje v zadnjih dveh letih petletnega študija je v nasprotju s prioritetno
obravnavo arhitekture v obdobju študija, ki ga določa direktiva;
– možnost sestavljanja (dveh) krajših stopenj študija arhitekture ob avtomatičnem priznavanju
programov z različnih univerz ne zagotavlja skladnosti z bistvom regulative niti v primeru skladnosti
sestave stopenj na posamezni univerzi.
Delež obveznega dela predmetnika je v arhitekturi zaradi direktive višji kot pri nereguliranih poklicih,
saj je potrebno zagotoviti ‘prvenstveno’ ukvarjanje z arhitekturo; ni pa numerično določen, ker
evropska komisija ne želi ‘McDonalds’ šol. Iz istega razloga tudi niso doslej določene stopnje,
predmeti po letnikih, ali morebitnih stopnjah študija, čeprav bi takšna določitev olajšala prehajanje
med univerzami. V nadomestilo svobode prehajanja med univerzami je v primeru arhitekture
ponujeno zagotovilo avtomatičnega priznavanja celotnega študija.
IV. Skladnosti z izhodišči trajno uravnoteženega prostorskega razvoja Slovenije:
Kvalitetno oblikovan prostor je pogoj za gospodarsko konkurenčnost in evropsko prepoznavnost
Slovenije. Vloga univerzitetnega izobraževanja na področju načrtovanja prostora (urejanja in
oblikovanja) je ključnega pomena za izboljšanje kvalitete prostora naše naselbinske krajine.
Univerzitetni prostor (s svojimi programi) predstavlja inovativno-eksperimentalno okolje, ki se ukvarja
s samim bistvom trajno uravnoteženega prostorskega razvoja. Program izobraževanja arhitekta ob
upoštevanju evropske direktive upošteva tudi slovensko gradbeno in urbanistično zakonodajo.

V univerzitetni študijski program Arhitektura se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz
maturitetnega predmeta matematika oziroma tuj jezik, če je matematiko že opravil pri poklicni
maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus sposobnosti za študij arhitekture.

Preizkus sposobnosti za študij arhitekture, ki se lahko opravlja samo enkrat v študijskem letu,  bo potekal v prostorih Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana v sredo, 6.7.2022.

Kandidati, ki se želijo vpisati v enoviti magistrski študijski program »Arhitektura«, morajo opraviti preizkus sposobnosti za študij arhitekture.
Preizkus sposobnosti je obvezen za kandidate, ki se vpisujejo v 1. letnik študija in za kandidate, kise vpisujejo v višji letnik po merilih za prehode oz. pod pogoji za hitrejše napredovanje.

Preizkus za kandidate, ki se vpisujejo v 1. letnik je sestavljen iz dveh delov:

• Prvi del obsega preizkus likovne in prostorske nadarjenosti ter sposobnost abstraktnega razmišljanja in je sestavljen iz dveh vaj.
• Drugi del je razgovor s kandidatom, katerega namen je razkriti kandidatove interese, motive, osveščenost, vitalnost, osebnostne značilnosti in povezavo z arhitekturo ter kritično poznavanje in vrednotenje arhitekturnega okolja.

Preizkus za kandidate, ki se vpisujejo v višji letnik po merilih za prehode oz. pod pogoji za hitrejše napredovanje je sestavljen iz dveh delov:

• Ocena osebne mape (portfelja) kandidata, ki vključuje njegove lastne reprezentativne študijske naloge dosedanjega študija iz katerega se kandidat prepisuje.
• Druge del je razgovor s kandidatom, katerega namen je razkriti kandidatove interese, motive, osveščenost, vitalnost, osebnostne značilnosti in povezavo z arhitekturo ter kritično poznavanje in vrednotenje arhitekturnega okolja.

V drugem delu preizkusa se poskuša ugotoviti tisti splet kandidatovih lastnosti in osebnostnih
značilnosti, ki kažejo na sposobnost za ustvarjalno delo na področju arhitekture. Te se kažejo skozi:

1. motive in afiniteto do arhitekturne stroke,
2. kritično reflektiran odnos do družbenega, kulturnega in naravnega okolja,
3. izvirnost (v predstavljanju zamisli) in inovativnost (korektura razmer ali odnosov v prostoru ter odprtost do sprememb v prostoru),
4. smisel za bistveno,
5. sposobnosti vizualnega opaženja in problematike oblikovanja okolja,
6. konceptualno, prostorsko in kulturno širino kandidata.

Preizkus za kandidate, ki se vpisujejo v 1. letnik, se ocenjuje tako, da je prvi del preizkusa vreden do največ 20 točk, od tega se vsaka posamezna vaja oceni z od 1 do 10 točkami, drugi del preizkusa pa je vreden do največ 20 točk in se ocenjuje z od 1 do 20 točkami. Najvišje možno skupno število točk je 40.

Preizkus za kandidate, ki se vpisujejo v višji letnik po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje, se ocenjuje na naslednji način:

1. Prvi del preizkusa se oceni z od 1 do 10 točkami.
2. Drugi del preizkusa se oceni z od 1 do 10 točkami.
   Najvišje možno število točk je 20.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa v 1. letnik (če bo poleg ustrezne srednje šole sposobnost za študij
arhitekture izkazalo več kandidatov kot je razpisanih mest), bodo kandidati, ki se vpisujejo v 1. letnik
izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi, oziroma pri zaključnem izpitu ali pri poklicni maturi 12,5 % točk
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 12,5 % točk
• uspeh pri preizkusu sposobnosti za študij arhitekture 75 % točk
  Vrednost posameznega dela preizkusa sposobnosti za študij arhitekture se vrednoti sledeče:
• Prvi del (preizkus likovne in prostorske nadarjenosti) 37,5 %
• Drugi del (razgovor s kandidatom) 37,5 %
  Kandidati, ki se vpisujejo v višji letnik po merilih za prehode oz. pod pogoji za hitrejše napredovanje,
  bodo v primeru omejitve vpisa zaradi prevelikega števila prijavljenih kandidatov na razpisana mesta izbrani
  glede na:
• povprečna ocena opravljenih predmetov, ki se jih kandidatu prizna, kot izpolnjevanje pogojev za
  vpis 25 % točk
• uspeh pri preizkusu sposobnosti za študij arhitekture 75 % točk.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Za prehod iz prvega v drugi letnik mora študent opraviti predmete Projektiranje 1, Arhitekturno oblikovanje 1, Materiali in oblike in zbrati najmanj 48 kreditnih točk iz 1. letnika.

Za prehod iz drugega v tretji letnik mora imeti opravljene vse izpite prvega letnika, predmete Projektiranje 2, Arhitekturno oblikovanje 2, in zbrati vsaj 48 kreditnih točk iz 2. letnika.

Za prehod iz tretjega v četrti letnik mora imeti opravljene vse izpite prvega in drugega letnika, predmet Projektiranje 3, Arhitekturno oblikovanje 3 ter vsaj 48 kreditnih točk iz 3. letnika.

Za prehod iz četrtega v peti letnik mora imeti opravljene vse izpite prvega, drugega in tretjega letnika, predmet Projektiranje 4 ter vsaj 48 kreditnih točk iz četrtega letnika.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent sme ponavljati letnik le tedaj, če je opravil polovico obveznosti iz letnika in zbral najmanj 30 kreditnih točk. Med študijem lahko ponavlja samo enkrat. O izjemnem vpisu odloča Komisija za študijske zadeve.

Ko študent opravi vse obveznosti prvih devetih semestrov, lahko zaprosi za temo diplomske
naloge. Pogoj za dokončanje študija je pozitivna ocena diplomske naloge z javnim zagovorom.