Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo

Univerzitetni študijski program prve stopnje Urbanizem (UŠU)

  • Stopnja ali vrsta študijskega programa
    Prva stopnja, Univerzitetni študijski program prve stopnje Urbanizem (UŠU)
  • Trajanje študija
    3 leta
  • Število kreditnih točk na letnik po sistemu ECTS
    180 KT
  • Način izvajanja študija
    Redni, izredni
  • Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov
    diplomirani inženir arhitekt-urbanist (UN) / diplomirana inženirka arhitektka-urbanistka (UN) (dipl. inž. arh. urb. (UN)
Univerzitetni študijski program prve stopnje Urbanizem (UŠU)
  • KLASIUS-SRV
    Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) / visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja) (16204),
  • KLASIUS-P in KLASIUS-P-16
    Urbanizem (podrobneje neopredeljeno) (5812), Arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem (0731)
  • Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji
    Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo (58)
  • Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji
    Tehniške vede (2), Družboslovne vede (5), Humanistične vede (6)
  • Raven SOK
    7
  • Raven EOK
    6
  • Raven EOVK
    Prva stopnja
  • Področja/moduli/smeri
    /

Temeljni cilji programa

Program izobražuje arhitekta-urbanista. Temeljni cilj programa je usposobiti strokovnjaka za manj zahtevne naloge s področja urbanističnega načrtovanja in oblikovanja ter urejanja prostora.

Odgovornost arhitekta-urbanista izhaja iz pomena urbanističnega oblikovanja, kakovosti urbanističnih ureditev, njihove usklajenosti z okoljem, v spoštovanju naravne in mestne krajine, ki je v javnem interesu. Javni interes glede kakovosti fizičnega prostora je zaščiten tako s slovensko kot tudi z evropsko zakonodajo. Slovenska določa pogoje za arhitekta projektanta-urbanista, nadzornika, revidenta načrtovanih posegov v prostor, prostorskega načrtovalca, odgovornega vodjo izdelave predloga prostorskega akta, občinskega urbanista, raziskovalca in podobno. Profil arhitekta-urbanista je zelo kompleksen, saj mora biti arhitekt-urbanist sposoben razmišljati o ljudeh in njihovih prostorskih problemih v najrazličnejših merilih: od regionalno-planerskega merila do arhitekture in obratno.

Izhajati mora iz sodobnih teoretskih in tehnoloških spoznanj, jih nadgrajevati, ter težiti k ravnovesju med funkcionalno-tehniško in umetniško komponento urbanističnega snovanja. Izobrazbeni profil arhitekta-urbanista združuje tehnična, družboslovna in humanistična znanja s sposobnostjo urejanja in oblikovanja prostora oz. gradnje urbanih struktur.
Skladnosti z izhodišči trajno uravnoteženega prostorskega razvoja Slovenije:
Kvalitetno oblikovan prostor je pogoj za gospodarsko konkurenčnost in evropsko prepoznavnost Slovenije. Vloga univerzitetnega izobraževanja na področju načrtovanja prostora (urejanja in oblikovanja) je ključnega pomena za izboljšanje kvalitete prostora naše naselbinske krajine. Univerzitetni prostor (s svojimi programi) predstavlja inovativno-eksperimentalno okolje, ki se ukvarja s samim bistvom trajno uravnoteženega prostorskega razvoja.

Program izobraževanja arhitekta-urbanista ob upoštevanju evropske direktive upošteva tudi slovensko gradbeno in urbanistično zakonodajo.

Za delo arhitekta-urbanista je ključno poznavanje prostorske zakonodaje, ki hkrati »določa pogoje za arhitekta projektanta-urbanista« v slovenski zakonodaji:

  • Zakon o graditvi objektov. Pridobitev statusov in licenc ter njihov odvzem.
  • Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev.
  • Zakon o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji.
  • Pravilnik o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji.
  • Pravilnik o priznavanju poklicne kvalifikacije odgovorni projektant za področje arhitekture državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije.
  • Pravilnik o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije.
  • Licenco oziroma POOBLASTILO bodisi za odgovornega projektanta ali prostorskega načrtovalca pa posameznik pridobi šele z vpisom v IMENIK Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije.
  • Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

Splošne kompetence (učni izidi)

Študent pridobi s študijem na prvostopenjskem univerzitetnem študijskem programu Urbanizem splošne kompetence, kot so:

  • osnovno znanje s področja urbanizma in arhitekture,
  • sposobnost uporabe znanja v praksi,
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju,
  • upoštevanje trajnostno usmerjenih varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in
    ekoloških vidikov pri delu,
  • sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
  • sposobnost uporabe znanja v praksi,
  • avtonomnost v strokovnem delu,
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki in
  • sposobnost samostojne izdelave manj zahtevnih projektnih nalog.

Predmetno-specifične kompetence

Prvostopenjski univerzitetni študijski program Urbanizem temelji na Dolgoletni tradiciji ljubljanske šole za arhitekturo, ki je bila ustanovljena kot oddelek Gradbene tehnike leta 1920, ki zagotavlja njenim diplomantom:

  • Sposobnost in znanje za izdelavo manj zahtevnih urbanističnih projektov, ki izpolnjujejo
    funkcionalne, tehnične in estetske zahteve stroke in sodobne trajnostno naravnane družbe.
  • Ustrezno znanje s področja zgodovine urbanizma in urbanistične in arhitekturne teorije ter
    teorije sorodnih umetnosti, družbenih ved in tehnike.
  • Širše poznavanje upodabljajočih umetnosti ter njihovega vpliva na urbanistično oblikovanje.
  • Ustrezna znanja s področja osnovnega urbanističnega načrtovanja in projektiranja ter znanja, ki
    so potrebna v postopku načrtovanja.
  • Razumevanje odnosov med objekti in njihovim okoljem ter odnosov med ljudmi in grajenim okoljem.
  • Razumevanje poklica in družbene vloge arhitekta- urbanista zlasti pri pripravi idejnih projektov,
    ki morajo upoštevati najširše družbene dejavnike.
  • Poznavanje projektnega pristopa za izdelavo idejnih projektov.
  • Poznavanje prostorskih in gradbenih načrtov ter konstrukcijskih in tehničnih problemov, povezanih
    z načrtovanjem prostora in objektov ter naprav v prostoru.
  • Potrebno znanje s področja urbanističnega projektiranja, ki zagotavlja uresničitev zahtev
    uporabnikov v okviru stroškovnih omejitev in okoljskih, prostorskih in gradbenih predpisov.
  • Poznavanje predpisov in postopkov iz prostorske in gradbene zakonodaje.

Pogoji za vpis

Na univerzitetni študijski program prve stopnje Urbanizem se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega
predmeta matematika oz. tuji jezik, če je matematiko že opravil pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1.6.1995 opravil kateri koli štiriletni srednješolski program.
Število vpisnih mest je 30 za redni študij in dodatnih 15 mest za izredni študij predlaganega
prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Urbanizem na UL FA.

Izredni študij

Kandidati za izredni študij morajo izpolnjevati vse navedene pogoje za vpis. Šolnina je določena skladno z veljavnim cenikom.

Preizkus sposobnosti za študij urbanizma

Vsi kandidati morajo opraviti preizkus sposobnosti za študij urbanizma.

Preizkus sposobnosti za študij urbanizma, ki se lahko opravlja samo enkrat v študijskem letu, bo potekal
v prostorih Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana v četrtek, 7.7.2022.

Kandidati, ki so se prijavili v prvem prijavnem roku, bodo obvestilo o preizkusu sposobnosti za študij urbanizma in položnico prejeli po elektronski pošti.

Preizkus posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Urbanizem preverja: sposobnost logičnega sklepanja, sposobnost prostorskega dojemanja, in izražanje ter razumevanje problematike sodobnega življenja.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Vsi kandidati morajo opraviti preizkus sposobnosti za študij na Prvostopenjskem univerzitetnem študijskem programu Urbanizem. V primeru, da je več kandidatov kot je vpisnih mest, s pogoji za vpis na prvostopenjskem univerzitetnem študijskem programu Urbanizem naslednji:

  • uspeh pri preizkusu sposobnosti (80%) točk,
  • splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi oz. zaključnem izpitu (10% točk),
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (10% točk).

Načini ocenjevanja

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje so v skladu s Statutom UL. V skladu s Statutom UL se lahko
študent izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge. O vpisu odloča Komisija za študijske zadeve UL FA.

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in je za vpis v posamezni letnik dosegel naslednje število ECTS:

  • Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti predmet Urbanistično projektiranje 1 in zbrati najmanj 48 kreditnih točk iz prvega letnika.
  • Za vpis v 3. letniku mora imeti opravljene vse izpite 1. letnika, predmet Urbanistično projektiranje 2 in zbrati vsaj 48 kreditnih točk drugega letnika.

Komisija za študijske zadeve UL FA lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, če ima za to opravičljive razloge, ki jih določa Statut UL (npr.: starševstvo, daljša bolezen študenta, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih univerze).

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše
napredovanje. Sklep o tem sprejme Senat UL FA na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Komisija za študijske zadeve UL FA.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času   študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in diplomskim delom prve stopnje.

Predstavitveni zborniki študijskega programa UŠU

Vpis v študijski program