Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo

Magistrski študijski program druge stopnje Urbanizem (MŠU)

  • Stopnja ali vrsta študijskega programa
    Druga stopnja, Magistrski študijski program druge stopnje Urbanizem (MŠU)
  • Trajanje študija
    2 leti
  • Število kreditnih točk na letnik po sistemu ECTS
    120 KT
  • Način izvajanja študija
    Redni, izredni
  • Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov
    magister inženir arhitekt-urbanist / magistrica inženirka arhitektka-urbanistka (mag. inž. arh. urb.)
Magistrski študijski program druge stopnje Urbanizem (MŠU)
  • KLASIUS-SRV
    Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) (17003),
  • KLASIUS-P in KLASIUS-P-16
    Urbanizem (5812) in Arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem (0731)
  • Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji
    arhitektura, urbanizem in gradbeništvo (58)
  • Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji
    Družboslovne vede (5)
  • Raven SOK
    8
  • Raven EOK
    7
  • Raven EOVK
    Druga stopnja
  • Področja/moduli/smeri
    /

Študij je organiziran v okviru UL FA, vendar je zaradi svoje interdisciplinarne naravnanosti zanimiv tudi za študente drugih fakultet z opravljeno prvo stopnjo, ki se želijo usmeriti v znanja s področja urbanizma. S študijskim programom se usposobi arhitekt urbanist z znanji s področja teorije in kritike urbanizma, arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja, urejanja prostora, varstva okolja, urbane geografije, prostorske zakonodaje, prostorske ekonomije, prostorske sociologije, infrastrukturnih sistemov in drugih prostorskih ved.

Temeljni cilji programa

Temeljni cilj programa je usposobiti strokovnjaka za odgovorne naloge s področja urbanističnega načrtovanja in oblikovanja ter urejanja prostora. Odgovornost arhitekta-urbanista izhaja iz pomena urbanističnega oblikovanja, kakovosti urbanističnih ureditev, njihove usklajenosti z okoljem, v spoštovanju naravne in mestne krajine, ki je v javnem interesu.

Splošne kompetence (učni izidi)

  • osnovno znanje, splošna razgledanost s področja urbanizma ter poznavanje akademskih, znanstvenih, umetniških ter strokovnih metod dela,
  • obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje,
  • razvijanje sposobnosti za definiranje, raziskovanje, razumevanje in kreativno reševanje problemov, načel in teorij,
  • sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic, sposobnost uporabe znanja v praksi,
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju, na zagovoru seminarjev in na terenskem delu kot pripravi za praktične naloge,
  • upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri delu, – sposobnost uporabe znanja v praksi,
  • avtonomnost v strokovnem delu,
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej vizualne komunikacije,
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,
  • kritično opazovanje in razumevanje stanja v prostoru, načrtov, besedil, samostojno pridobivanje znanja in iskanje virov,
  • zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje, – ustvarjanje objektivnega pogled na okolje in družbo.
  • obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje,
  • razvijanje sposobnosti za definiranje, raziskovanje, razumevanje in kreativno reševanje problemov, načel in teorij,
  • sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic, sposobnost uporabe znanja v praksi,
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju, na zagovoru seminarjev in na terenskem delu kot pripravi za praktične naloge,
  • upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri delu, – sposobnost uporabe znanja v praksi,
  • avtonomnost v strokovnem delu,
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej vizualne komunikacije,
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,
  • kritično opazovanje in razumevanje stanja v prostoru, načrtov, besedil, samostojno pridobivanje znanja in iskanje virov,
  • zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, – usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje, – ustvarjanje objektivnega pogled na okolje in družbo.

Predmetno-specifične kompetence

  • sposobnost in znanje za izdelavo samostojnih in vodenje kompleksnih urbanističnih projektov, ki izpolnjujejo funkcionalne, tehnične in estetske zahteve stroke in sodobne trajnostno naravnane družbe; možnost pridobitve licence ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor),
  • ustrezno znanje s področja zgodovine urbanizma, urbanistične in arhitekturne teorije ter teorije sorodnih umetnosti, družbenih ved in tehnike,
  • širše poznavanje upodabljajočih umetnosti ter njihovega vpliva na urbanistično oblikovanje,
  • ustrezna znanja s področja urbanističnega načrtovanja in projektiranja ter znanja, ki so potrebna v postopku načrtovanja,
  • razumevanje odnosov med objekti in njihovim okoljem ter odnosov med ljudmi in grajenim okoljem,
  • razumevanje poklica in družbene vloge arhitekta urbanista, zlasti pri pripravi zahtevnejših idejnih projektov, tehnoloških elaboratov, strokovnih ocen ipd., ki morajo upoštevati najširše družbene dejavnike,
  • poznavanje raziskovalnih metod in projektnega pristopa za izdelavo idejnih projektov,
  • poznavanje prostorskih in gradbenih načrtov ter konstrukcijskih in tehničnih problemov, povezanih z načrtovanjem prostora, in objektov ter naprav v prostoru,
  • potrebno znanje s področja urbanističnega projektiranja, ki zagotavlja uresničitev zahtev uporabnikov v okviru stroškovnih omejitev in okoljskih, prostorskih in gradbenih predpisov,
  • poznavanje predpisov in postopkov iz prostorske in gradbene zakonodaje.

Pogoji za vpis

V drugostopenjski magistrski študijski program Urbanizem se lahko vpiše:

  1. Diplomant študija prve stopnje Urbanizem.
  2. Diplomant študija prve stopnje drugih sorodnih študijev oz. strokovnih področij, če je pred vpisom v program opravil obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija (individualni premostitveni program v obliki diferencialnih izpitov), in obsegajo od 10 do 60 kreditnih točk.
  3. Diplomant dodiplomskega visokošolskega strokovnega študija s sorodnih področij (študijski programi sprejeti pred letom 2004):

– arhitektura, krajinska arhitektura, prostorsko načrtovanje.

  1. Diplomant dodiplomskega visokošolskega strokovnega študija z drugih strokovnih področij (študijski programi sprejeti pred letom 2004), pri čemer se kandidatu določi individualni premostitveni program v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS.
  2. Diplomant, ki je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Diferencialne izpite določi Študijska komisija UL FA individualno glede na različnost strokovnega področja. Kandidat jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Pri določanju obveznosti individualnega premostitvenega programa Študijski odbor UL FA smiselno upošteva tudi dosežena znanja v praksi.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

  • povprečna ocena študija na prvi stopnji (60 %)
  • ocena pri diplomi ali drugi obliki zaključka študija (10 %)
  • izbirni izpit, pri katerem kandidat dokaže poznavanje in razgledanost na področju želene smeri študija (30 %).

Načini ocenjevanja

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Pogoji za napredovanje po programu

Vse z učnimi načrti študijskega programa predpisane obveznosti v obsegu 120 ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in diplomskim delom.


Pogoji za napredovanje so v skladu s 151. členom Statuta UL. V skladu s 153. členom UL se lahko študent izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge. O vpisu odloča Komisija za študijske zadeve UL FA.

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in je za vpis v posamezni letnik dosegel naslednje število ECTS:

  • Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti predmet Urbanistično projektiranje 1 in zbrati najmanj 45 kreditnih točk iz prvega letnika.

Komisija za študijske zadeve UL FA lahko izjemoma odobri vpis v višji letnik študentu, če ima za to opravičljive razloge, ki jih določa 153. člen Statuta UL (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze).


Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme Senat UL FA na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Komisija za študijske zadeve UL FA.


Pogoji za ponavljanje letnika Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in diplomskim delom druge stopnje.

Predstavitveni zborniki študijskega programa MŠU

Vpis v študijski program