Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo

Planišček

V seminarju se osredotočamo na aktualne družbene in prostorske teme, ki jih pred začetkom vsakega načrtovanja postavimo v središče razmisleka. Med perečimi družbenimi temami današnjega časa kot ključne prepoznavamo stanovanjsko problematiko, problematiko študentskega bivanja, načrtovanje prostora za ranljive skupine in starejše, problematiko degradiranih območij in s tem povezano okoljsko problematikovizualnih umetnosti, umetnostne zgodovine, urbanizma, sociologije, psihologije, socialnega dela, biologije, idr. Sodelujemo tudi z nevladnimi organizacijami, ki imajo zaradi narave svojega dela dober vpogled na stanje na terenu. Njihove izkušnje so za nas pomembno vodilo, vprašanje prenove ter mnoge druge. Ker seminarsko delo razumemo kot raziskovalni laboratorij, se povezujemo s strokovnjaki/njami s področij arhitekturne teorije, , ko se ukvarjamo z dilemami prostora. V preteklosti so svoje izkušnje z nami delili Prostorož, Inštitut za politike prostora, zadruga Zadrugator, zavod Tovarna, Slovenska filantropija idr.. V okviru raziskovalnega seminarskega dela smo tako raziskovali najemne stanovanjske zadruge in druge skupnostno naravnane ter stroškovno dostopne modele stanovanjske preskbe, na primer sostanovanjske skupnosti in skupnostni zemljiški skladi.

Seminarsko delo običajno obsega “raziskovalni” in “projektni del”, ki ju spremljajo ogledi razstav, strokovnih dogodkov, ekskurzije in delavnice. Slednje pogosto potekajo po načelu “načrtuj-zgradi”, ki v študijski proces vpeljuje tudi praktično izvedbo projekta.

Seminar se aktivno vključuje v projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči – gradnjo vzgojno-izobraževalnih stavb v ekonomsko šibkejših predelih sveta. Tudi ti projekti potekajo po načelu “načrtuj-zgradi”, od zamisli, načrtovanja do izgradnje stavb na lokaciji. Izvajamo jih kot skupnostne fakultetne projekte v sodelovanju s študenti in mentorji drugih seminarjev (prof. dr. Aleš Vodopivec, prof. mag. Tadej Glažar, doc. Gašper Medvešek, doc. dr. Tomaž Slak, ter mladimi arhitekti (Tadej Bolta, Klara Bohinc, Katja Martinčič, Primož Pavšič, Urška Savič idr.). Med leti 2010-19 smo skupine študentov in mentorjev v partnerstvu Fakultete s slovenskimi in mednarodnimi nevladnimi humanitarnimi organizacijami izvedle več projektov v Afriki. Leta 2010 smo zgradili učilnico s knjižnico Ithubi Community College-u v Johannesburgu v Južnoafriški republiki in leto kasneje še večnamensko dvorano. Leta 2017 so sledili Amasiko – prehodni dom za otroke z ulic v mestu Kabale ter hiše za zdravnike klinike Bwama ob jezeru Bunyonyi v Ugandi.  Zadnji dve stavbi, nadstrešnico in šolo v Izobraževalnem središču v Brufutu v Gambiji, smo zgradilii v letih 2018 in 2019.

Seminarski projekti

Razstave preteklih let

Po rudniku? – 2020/2021

Razmisleki o prenovi rudniškega območja in novih stanovanjih v Hrastniku

Rudniki zasavskih “Rdečih revirjev” so 150 let krojili življenja ljudi, njihovo delo, bivanje in kulturo. Rudniki so danes zaprti in družba RTH, daljna potomka Trboveljske premogokopne družbe, je v likvidaciji. Hrastniški rudnik so zaprli leta 2018. Njegove rove danes zasipavajo, rudniška kompresorska postaja, strojnica in bunker izpraznjeni samevajo. Poslovne prostore in hale v postopku likvidacije razprodajajo, o nekdanji stanovanjski koloniji rudarjev pa priča le še ena hiša z Mlakarjevim stanovanjem. Značilna zasavska rudarska krajina počasi izginja tudi drugod, saj ni celovite strategije ravnanja z rudarsko dediščino in zasavska mesta problem rešujejo individualno.

POVEZAVA DO RAZSTAVE

Imaš študent svoj dom? – 2019/2020

Problematika študentskega bivanja

Študentska bivanjska problematika v Ljubljani se vzporedno s stanovanjsko krizo vse bolj zaostruje: javnih študentskih domovi se ne gradi, tržni najem je drag in negotov, turistifikacija mesta pa stanje še poslabšuje.

V Ljubljani študira skoraj 38.000 študentov, ki imajo na voljo le 7.500 postelj v študentskih domovih. Večina domov je v javni lasti in z njimi upravlja javni zavod Študentski domovi Ljubljana (ŠDL). Večina domov je bila zgrajenih v 70-ih, država pa je po osamosvojitvi skoraj popolnoma opustila vprašanje študentskega bivanja. Najnovejša domova, na Poljanski cesti in v Litostroju, sta bila zgrajena  pred štirinajstimi leti in vse od tedaj ŠDL skrbi le še za prenovo in vzdrževanje obstoječih stavb.

POVEZAVA DO RAZSTAVE

Delavnice

Ekskurzije