Od skupnih prostorov do sobivanjskih skupnosti – oblikovanje, delovanje in upravljanje skupnostnih oblik bivanja

O projektu 

Skupnostne oblike bivanja so v zadnjih letih dobile nov zagon vsepovsod po svetu. So odgovor na povečano nedostopnost stanovanj, rastoče stroške energije, povečevanje deleža enočlanskih gospodinjstev, staranje prebivalstva, in rezultat težnje po ustvarjanju bolj podnebno vzdržnih stanovanjskih rešitev, boljši organizaciji skrbi v družbi, in še mnogih drugih dejavnikov. Povečan interes za skupnostne oblike bivanja se odraža tudi v pospešenem raziskovanju področja in večanju nabora dostopne strokovne in znanstvene literature, ki dokazuje, da so se skupnostne oblike bivanja vzpostavile kot kakovostno rešitev za spodbujanje družbenega povezovanja, deljenja virov ter ustvarjanje bolj trajnostnih skupnosti. 

Osnovni namen in cilj projekta je analizirati oblikovanje, delovanje in upravljanje skupnostnih oblik bivanja, kar vključuje popis in analizo različnih prostorov, ki spodbujajo skupnostno bivanje v večstanovanjskih stavbah (s poudarkom na skupnih prostorih in sobivanjskih skupnostih), pregled in analizo uspešnosti slovenskih praks, pregled primerov dobrih praks iz tujine, primerjavo različnih modelov in praks vzpostavljanja, lastništva, upravljanja in delovanja ter oblikovanje priporočil za arhitekturno oblikovanje, delovanje in upravljanje, ki bodo tako javnim kot zasebnim akterjem omogočala kakovostno vzpostavljanje skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah in sobivanjskih skupnosti. 

Izhodišča in opredelitev problema 

Predpogoj za vzpostavljanje stanovanjske skupnosti so primerni prostori. V Sloveniji so se v zadnjih petnajstih letih začele pojavljati različne prakse skupnostnih oblik bivanja v večstanovanjskih stavbah, ki pridobivajo prepoznavnost in so tudi vse bolj zaželene. V projektu bomo razlikovali dve kategoriji skupnostne stanovanjske preskrbe. Prva so skupni prostori v večstanovanjskih stavbah, katerih namen je zagotavljanje pogojev za druženje in krepitev skupnosti stanovalcev v večstanovanjskih stavbah (skupni večnamenski prostori, otroške igralnice, prostori za delo, skupne terase, itd.) oz. skupni prostori, ki omogočajo racionalnejšo izrabo stanovanjske površine in hkrati manjšo finančno obremenitev (skupne pralnice in drugi servisni prostori). Druga kategorija pa so sobivanjske skupnosti, ki so jih v zadnjih letih začeli v svoje projekte vključevati tudi javni akterji. Gre za stanovanja ali hiše, ki so zasnovana za sobivanje ljudi, ki običajno niso družinsko povezani. Ta stanovanja ponujajo prebivalcem zasebne bivalne prostore (spalnica, kopalnica) in skupne dnevne stanovanjske prostore (kuhinja, dnevna soba itd.). Zanimiva so predvsem za pripadnike starejših generacij ljudi, ki si želijo aktivne vloge v skupnosti, več druženja in povezovanja ali, ki zaradi zdravstvenih težav, osamljenosti, slabšega finančnih stanja idr. problemov težko živijo sami. Obenem so zanimiva tudi za mlade ljudi, saj lahko v t.i. “stanovanjski karieri” zapolnijo vrzel med odhodom iz doma staršev in prvim samostojnim stanovanjem. 

Vse več javnih akterjev (republiški in občinski stanovanjski skladi, Nepremičninski sklad PIZ…) in tudi zasebnih iniciativ oblikuje ali pa razmišlja o skupnostnih oblikah bivanja v večstanovanjskih stavbah, saj prinašajo mnoge koristi – krepijo socialne vezi, zmanjšujejo osamljenost, omogočajo medsosedsko pomoč in vsaj delno socializacijo skrbstva, na dolgi rok pa pripomorejo k nižanju javnih izdatkov, povezanih s socialnim in zdravstvenim varstvom. V praksi se oblikovanje, predvsem pa vzpostavljanje in delovanje skupnostnih oblik bivanja pogosto izkaže kot kompleksna naloga. Ustrezen prostor je potreben, a ne še zadosten pogoj za vzpostavljanje skupnosti. Poleg materialne infrastrukture, je potrebna ustrezna družbena organiziranost, zato bomo v projektu obravnavali oba vidika.  

Sestava projektne skupine

• prof. dr. Tadeja Zupančič (vodja projekta)
• prof. mag. Anja Planišček
• asist. Uroš Mikanovič
• Maša Hawlina
• Anja Lazar

Faze projekta in opis njihove realizacije 

Delovni sveženj 1: Pregled tujih dobrih praks skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah 

– Sistematični pregled obstoječe literature in spletnih virov o skupnih notranjih in zunanjih prostorih v večstanovanjskih stavbah. Naredili bomo pregled dobrih praks v tujini, predvsem v Avstriji (Dunaj), Nemčiji (Berlin), Španiji (Barcelona), Švici (Zurich) in na Danskem (Copenhagen). 

– Študijski obisk dobrih praks v tujini in priprava študije vzorčnih primerov. 

– Analiza primerov skupnih prostorov v skupnostno organiziranih stanovanjskih zazidavah (stanovanjske zadruge, co-housing, skupnostni zemljiški skladi) – arhitekturno-oblikovalski vidiki in vidiki upravljanja z njimi. 

– Analiza primerov skupnih prostorov v stanovanjskih zazidavah, ki jih gradi javni sektor oz. agencije, ki izvršujejo javni interes na področju stanovanjske oskrbe (neprofitna/socialna gradnja) – arhitekturno-oblikovalski vidiki in vidiki upravljanja z njimi. 

Delovni sveženj 2: Pregled praks skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah v Sloveniji in analiza njihove uspešnosti. 

– Anketni vprašalnik za stanovanjske sklade o obstoječi in načrtovani skupnostni infrastrukturi v sklopu javne stanovanjske gradnje. 

– Izbor štirih prostorov za nadaljnjo podrobno primerjavo in analizo uspešnosti (arhitekturno-oblikovalski vidiki in vidiki upravljanja z njimi) na podlagi pregleda in osnovne analize obstoječih praks. 

– Priprava dveh poglobljenih študiji primerov skupnih prostorov, ki zagotavljajo pogoje za druženje in krepitev skupnosti stanovalcev v večstanovanjskih stavbah, in dveh študiji primerov skupnih prostorov, ki omogočajo racionalnejšo izrabo stanovanjske površine in hkrati manjšo finančno obremenitev (npr. skupne pralnice). V študijah primerov bomo preučili prostorske dejavnike (umeščenost v stavbe in širšo okolico, fizične lastnosti, arhitekturno oblikovanje), vidike delovanja (časovnost, vsebine, uporabniki), upravljanja (način upravljanja, odnosi med lastniki in uporabniki, organizacijske oblike uporabnikov), pomen (ki ga stanovalci pripisujejo skupnostnim prostorom) in vlogo pri povezovanju in integraciji skupnosti. Pri raziskovanju bomo uporabili kvalitativno metodo, ki vključuje tematske intervjuje tako z upravljavci kot uporabniki skupnih prostorov, obiske in opazovanje z udeležbo na terenu, anketo za stanovalce o potrebah, uporabi in načinih uporabe oz. neuporabi obstoječih skupnostnih prostorov ter njihovih predlogih, in prostorsko analizo z mapiranjem uporabe prostora. 

– Izvedba participativne delavnice na eni od lokacij, na kateri bomo skupaj s stanovalci iskali načine, kako izboljšati delovanje obstoječih skupnostnih prostorov. 

Delovni sveženj 3: Pregled tujih dobrih praks sobivanjskih skupnosti 

– Sistematični pregled obstoječe literature in spletnih virov o sobivanjskih skupnostih, pri čemer bomo v obravnavo vključili bivanjske skupnosti za različne ciljne skupine – za starejše ljudi, medgeneracijske, za ljudi z različnimi zdravstvenimi ali socialnimi težavami, itd. Naredili bomo pregled dobrih praks v tujini, predvsem v Avstriji (Dunaj), Nemčiji (Berlin), Španiji (Barcelona), Švici (Zurich) in na Danskem (Copenhagen). 

– Analiza različnih tipov stanovanjskih skupnosti v primerih skupnostno organiziranih stanovanjskih zazidav (stanovanjske zadruge, co-housing, skupnostni zemljiški skladi) – arhitekturno-oblikovalski vidiki, tipi stanovanj in vidiki organizacije bivanja in upravljanja. 

– Analiza različnih tipov stanovanjskih skupnosti v primerih stanovanjskih zazidav, ki jih gradi javni sektor oz. agencije, ki izvršujejo javni interes na področju stanovanjske oskrbe (neprofitna/socialna gradnja). 

– Študijski obisk identificirane tuje dobre prakse, izvedba polstrukturiranih intervjujev z upravljavci in/ali stanovalci, opazovanje z udeležbo, priprava študije primera. 

Delovni sveženj 4: Pregled praks sobivanjskih skupnosti v Sloveniji in analiza njihove uspešnosti. 

– Priprava pregleda obstoječih in načrtovanih primerov sobivanjskih skupnosti v kontekstu javne in zasebne stanovanjske preskrbe, pri čemer se bomo opirali na spletne vire ter polstrukturirane intervjuje s predstavniki občin, stanovanjskih skladov, socialno-varstvenih organizacij ipd. 

– Izbor dveh projektov sobivanjske skupnosti za poglobljeno analizo, pri čemer bomo ugotavljali stopnjo uspešnosti oz. neuspešnosti in vzroke zanjo. V analizi bomo obravnavali prostorske dejavnike (umeščenost v stavbe in širšo okolico, fizične lastnosti, arhitekturno oblikovanje individualnih in skupnih prostorov v skupnostnem stanovanju), vidike delovanja (časovnost, vsebine, uporabniki) in upravljanja (način upravljanja, model lastništva, odnosi med lastniki in uporabniki, organizacijske oblike uporabnikov), stopnjo vključenosti stanovalcev v načrtovanje, upravljanje in organiziranje sobivanja. Pri raziskovanju bomo uporabili tematske intervjuje tako z upravljavci kot uporabniki sobivanjskih skupnosti, opazovanje z udeležbo na terenu, in prostorsko analizo z mapiranjem uporabe prostora. 

Delovni sveženj 5: Opredelitev tipskih modelov skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah in bivanjskih skupnosti ter kriterijev njihove uspešnosti 

– Opredelitev tipskih modelov skupnih prostorov (glede na njihove značilnosti) in njihovih prednosti/slabosti. 

– Opredelitev kriterijev, ki so ključni za ustvarjanje uspešnih skupnih prostorov.

– Opredelitev tipskih modelov sobivanjskih skupnosti (glede na njihove značilnosti) in njihovih prednosti/slabosti. 

– Opredelitev kriterijev, ki so ključni za ustvarjanje uspešnih sobivanjskih skupnosti. 

Delovni sveženj 6: Oblikovanje priporočil za javne in zasebne akterje 

Identifikacija ključnih prostorskih in organizacijskih elementov, ki ustvarjajo uspešne skupnostne prostore ter zasnova priporočil za javne in zasebne akterje vezane na arhitekturno oblikovanje, delovanje in upravljanje skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah in sobivanjskih skupnosti. 

Delovni sveženj 7: Diseminacija rezultatov projekta 

– Priprava poročila analize tujih primerov skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah in sobivanjskih skupnosti v digitalni obliki.  

– Priprava poročila analize primerov skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah in sobivanjskih skupnosti v Sloveniji v digitalni obliki. 

– Priprava priročnika, ki bo vključeval analizo sobivanjskih skupnosti in skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah ter priporočila za javne in zasebne akterje ter stanovalce – predvidoma v tiskani in digitalni obliki. Priročnik bomo razširjali na okrogli mizi ob zaključku projekta, ga fizično oz. digitalno razposlali vsem relevantnim deležnikom, knjižnicam ter ga objavili na spletnih straneh in socialnih omrežjih. 

– Okrogla miza ob zaključku projekta z vabljenimi relevantnimi deležniki ter strokovno in zainteresirano javnostjo.