Idejna zasnova medgeneracijske soseske za Bežigradom

Zahodne družbe se spopadajo s staranjem prebivalstva in z zmanjševanjem rodnosti, hkrati pa se življenjska doba podaljšuje. Danes se staramo drugače, kot smo se v preteklosti, zato stare prakse velikokrat niso več primerne. Ko pomislimo na bivanje starejših, pogosto pomislimo le na domove za starejše, vendar pa institucionalizirane oblike že danes predstavljajo le majhen del oskrbe in v prihodnosti ne bodo mogle zadostiti potrebam starajoče se populacije. Pojavlja se vprašanje, ali je prihodnost oskrbe starejših v povečevanju institucionalnih oblik ali v iskanju novih modelov in praks, ki so že prisotne na Zahodu.

Pogosto se projektira za abstraktnega idealiziranega uporabnika, ki pa žal ne obstaja. S pravim pristopom lahko arhitekti pomagamo pri iskanju odgovorov na izzive starejše populacije. Projektirati in graditi moramo tako, da bo grajeno okolje uporabno za ljudi vseh generacij brez potrebe po kasnejših dragih prilagoditvah. Prostor mora biti vključujoč in spoštljiv do vsakega uporabnika in mu mora hkrati dajati občutek suverenosti.

Nova soseska je umeščena v urbano okolje mestne četrti Bežigrad. Glavni program nove soseske zavzemajo oskrbovana in prilagojena stanovanja, namenjena starejšim in tudi drugim generacijam. Vrzel za del starejših, ki niso sposobni živeti sami, pa zapolnjujejo gospodinjske skupnosti. V sosesko je kot vezivno tkivo umeščen tudi dnevni center za starejše s kavarno, restavracijo in skupnimi prostori, ki so namenjeni uporabnikom novonastale soseske in širše okolice. Arhitekturna zasnova soseske je zasnovana z mislijo na raznolike uporabnike z različnimi načini bivanja, tlorisi, zato omogočajo prilagodljivost in kasnejše preproste spremembe.