Reševanje Križank : idejna zasnova prenove Križank v Ljubljani

Nekdanji samostanski kompleks Križanke je danes ena od najbolj atraktivnih lokacij v Ljubljani. Vzbujajo občutek, ki ga po navadi zasledimo v fantazijskih zgodbah. Zato so Križanke prostor s posebno noto in idealno okolje za dijake Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Čarobno vzdušje ustvarjajo tudi koncerti Festivala Ljubljana2 , ki pa ga trenutno kazi nova streha.

O vsem tem je leta 1950 ob prenovi kompleksa premišljeval tudi arhitekt Jože Plečnik. Vase
zaprti samostan je odprl javnosti s posegi, ki spoštujejo in plemenitijo zgodovino. S to prenovo so dobile Križanke dodatno spomeniško vrednost, ne le kot spomin na Nemški viteški red, ampak tudi kot zadnji večji Plečnikov projekt. Plečnik je ohranil živahnost kompleksa z vpeljavo dveh novih programov – srednja šola in festival. 70 let kasneje so se Križanke znašle v stanju propadanja zaradi deljenega lastništva in trenja med političnimi interesi. Razvoj obeh dejavnosti je povzročil pomanjkanje prostora, ki pa danes služi kot povod za prisilno izselitev šole.

Ta naloga je prvi korak v postopku reševanja Križank. Teoretični del obsega kronološki pregled razvoja Križank, obravnava problematike obstoječih programov ter predlaga potencialne rešitve.

Projektna naloga vztraja s Plečnikovim konceptom sobivanja programov ob različnih časih. Z uvedbo programskih sprememb in dodajanjem novih. Reorganizacija prostorov javnosti omogoči dostopnost prej nedostopnih prostorov, vzpostavi jasne komunikacije in omogoča lažje delovanje programov. Strategija prenove je predstavljena s katalogom posegov v obstoječe tkivo, dodanim novim zakulisnim prizidkom, ter nove zložljive festivalske strehe.