Prenova Mercatorjeve veleblagovnice in revitalizacija območja novega centra v Idriji

V svoji magistrski nalogi se ukvarjam z arhitekturo trgovin (kot prostorom trgovanja), kako so se objekti trgovanja skozi zgodovino spreminjali in preoblikovali skupaj s sistemskimi in ideološkimi spremembami, kako so vplivali na okolico, v kateri se takšni objekti nahajajo in kako se njihov ostanek prilagaja trenutnim družbenim situacijam. Živimo v družbi, v kateri je trgovina vpeta v naše intimne in javne sfere, kroji naš vsakdan, oblikuje naš prostor in našo politiko. Arhitektura, vezana na polje trgovanja in potrošnje, se je skozi zgodovino spreminjala, počasi prevzemala nove forme in tipologije, ki so predvsem v kapitalistični družbi zasnovane netrajnostno, s pomislekom zgolj na kopičenje presežkov, produkti takšne ideologije pa se v prostoru vedno hitreje izkažejo za neuporabne in s svojo segregacijo kvarijo javni prostor. Zanima me, katere prostore, ki sta jih skozi zgodovino do danes sproducirala trgovina, kapitalizem, je vredno v našem prostoru obravnavati, jih prevzeti in z njihovo analizo in prestrukturiranjem obnoviti ter ponuditi okolju, v katerem se nahajajo, boljše prostorske in infrastrukturne rešitve.

Besedo trgovina uporabljam v pomenih besede, ki jih navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika. Trgovina je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem, in je prostor, v katerem se kupuje in prodaja. Prostori trgovanja se skozi različna obdobja spreminjajo in dobivajo nove funkcije. Njihova trenutna aktualnost je lahko čez nekaj časa že pozabljena. Ali se arhitekturo za nakupovanje gradi premišljeno in ali je vredno takšne objekte obravnavati kot del naše zgodovine? Slovenija vodi v podatkih o kvadratnih metrih nakupovalnih prostorih na prebivalca. Toda včasih so bile v našem prostoru nakupovalne navade drugačne, arhitektura, ki jih je obkrožala pa je nudila drugačno idejo o njenem uporabniku.