Metodologija raziskovanja prostora skozi skico : risanje kot način mišljenja arhitekture

Magistrska naloga odgovarja na problem, s katerim se soočamo tako v procesu študija arhitekture kot tudi v arhitekturni praksi: opuščanje prostoročne risbe kot medija za razmišljanje o arhitekturi in oblike mišljenja arhitekture. Naloga zagovarja arhitekturno risbo kot avtonomno orodje za razvijanje arhitekture, ki lahko postavlja uhojeno arhitekturno prakso pod vprašaj in odpira možnost za njeno preoblikovanje v skladu s spreminjajočim se časom. Vpliva torej in soustvarja grajeno arhitekturo. Opuščanje risbe povezujem z opuščanjem iskanja pomenljivih prostorov. To pa so tisti prostori, za katere si je treba in vredno prizadevati.

Zaključno delo sestavljata uvodni teoretični del in praktični razmislek o arhitekturi v mediju risbe. V uvodnem delu je skiciranih nekaj fragmentov zgodovine risbe in nakazan razvoj arhitekturne skice. Izpostavljenih je nekaj primerov iz obdobja poznega 18. stoletja, ki so redefinirali vlogo risbe, nato je povzet pojem avtonomije arhitekture kot pomemben pojem (tudi) za razmišljanje o arhitekturni risbi, uvodni del pa je zaključen s prikazom stališč enega modernega in dveh sodobnih arhitektov Edvarda Ravnikarja, Juhanija Pallasme in Alvara Size, ki v svojem delu kažejo na pomen prostoročnega risanja za razvoj pomenljivega prostora.

Osrednji del naloge predstavlja dokazovanje pomena risbe v arhitekturi kot orodja in oblike mišljenja v moji lastni praksi risbe in refleksije te prakse v mediju besede. To je neke vrste odgovor na obravnavano problematiko: grajenje imaginarnega sveta v iskanju pomenljivih prostorov. Prikazani so sklopi skic, kategoriziranih glede na vrsto prostora, ki ga skica raziskuje in namero oziroma usmerjenost posameznika tekom tega procesa.

V zaključku naloge so predstavljene štiri metode risanja, ki so bile razvite z namenom, da arhitektom služijo kot orodje za raziskovanje imaginarnega sveta, preko katerega lahko iščejo podobe pomenljivega prostora. Poudariti je treba, da kategorizacija skic nima absolutno začrtanih meja, temveč služi lažjemu razumevanju predlaganih metod.