Med naravo in nebom : idejna zasnova astronomskega observatorija na Smrekovcu
Klara Gorenak
-
Mentor
-
Asistent
-
Študijski programiEnoviti magistrski študijski program druge stopnje Arhitektura (EMŠA)
-
Študijsko leto2025/26
Skozi vso zgodovino človeštva je nočno nebo z vso svojo lepoto in skrivnostnostjo spodbujalo k opazovanju in raziskovanju neznanega ter iskanju našega mesta v prostranem vesolju. Že stare civilizacije so s svojo željo po odkrivanju in analiziranju nočnega neba razvile prve koledarje in odkrile možnosti napovedovanja spreminjanja in prehajanja letnih časov. Znanje astronomije se je skozi čas dopolnjevalo in še danes predstavlja eno najpomembnejših znanstvenih ved. Veliko tehnologij, ki so danes pomemben del vsakdana, so posledica razvoja pripomočkov za opazovanje neba, ki so jih nato implementirali v vsakdanje življenje. Z razvojem astronomije so se posledično oblikovale tudi prve astronomske opazovalnice, ki jih danes poznamo pod besedo astronomski observatorij, da bi zadovoljile potrebe po boljšem astronomskem opazovanju.
Danes najdemo tako na Zemlji kakor tudi v vesolju mnogo različnih tipov observatorijev, ki so namenjeni različnim načinom raziskovanja. Ne opazujemo več le nočnega neba, temveč s svojimi inovacijami in raziskovanjem prispevamo k večjemu razumevanju ter reševanju naravnih pojavov in s tem presegamo meje človeškega uma.
Ravno zaradi velike želje po izobraževanju mladine je pomembno, da za primerno izobrazbo poskrbimo tudi na domačih tleh. Slovenija še nima javnega astronomskega observatorija, ki bi bil primeren za delovanje naših bodočih znanstvenikov, ki se izobražujejo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Observatorij, ki ga za učenje uporabljajo, je primeren le za prvo učenje in rokovanje z manjšimi teleskopi, za resnejše delo pa trenutno sodelujejo v mednarodnih projektih. Prav tako lahko najdemo tudi mnogo astronomskih društev, ki se dobivajo na mesečnih sestankih in pripravljajo javna opazovanja.
V Sloveniji se je oblikovala potreba po znanstvenem centru, namenjenem tudi astronomiji. Magistrsko delo razvija zasnovo univerzalnega astronomskega observatorija, ki je nato oblikovan na lokaciji Smrekovec kot trajnostni model v naravnem okolju. Observatorij je zasnovan kot prilagodljiv sistem, ki združuje znanstveno raziskovanje, izobraževanje in popularizacijo znanstvenega turizma. Takšen objekt omogoča sistematično raziskovanje nočnega neba na območju osrednje Evrope in prispeva k ozaveščenosti o problematiki svetlobnega onesnaževanja ter spodbuja javnost k odkrivanju neznanega na področju znanosti.
Naloga poudarja problematiko umeščanja arhitekture v naravno okolje in uporabo naravnih materialov, ki zmanjšujejo ogljični odtis ter vpliv na lokalno biosfero. Arhitekturni koncept omogoča neinvazivno gradnjo in je zasnovan tako, da je čim bolj samozadosten. Poleg tega ohranja naravne habitate ter hkrati omogoča kakovostno astronomsko opazovanje.






