Urbanistična zasnova ureditve obrežja Poljanske Sore v Škofji Loki

Urbana središča se soočajo s pogostimi ter nepredvidljivimi poplavnimi dogodki, zaradi katerih se
pojavlja potreba po pripravi razvojnih strategij in vizij upravljanja s prostorom ter načrtovanju
ustreznih projektnih rešitev, namenjenih krepitvi odpornosti ter prožnosti posameznih območij. V
magistrski nalogi je predstavljena projektna rešitev za območji od Poljanski Sori v Škofji Loki. Obe
območji sta sestavni del rečnega koridorja, ki preči mestno središče, poleg ukrepov, namenjenih
izboljšanju poplavne varnosti, pa se naloga osredotoča tudi na ohranitev obstoječih prostorskih
kakovosti, podobe vodnih in priobalnih zemljišč, ekosistemske vloge in kontinuitete ter vprašanje
vpetosti območij v omrežje odprtega javnega prostora (dostopnost, podoba ter uporabnost). V
prvem delu je podan teoretski okvir, podkrepljen z referenčnimi primeri, ki odražajo raznolikost
pristopov, oblik in odzivov na zadane pogoje. Podana projektna rešitev je preplet oziroma adaptacija dobrih praks, teženj po izboljšanju odpornosti na spremembe pretoka, kakovostnem javnem prostoru, ohranitvi ambientalne vrednosti in obstoječih prostorskih kakovosti, odzivov na prostorski kontekst ter lastne presoje. Projektna rešitev je zasnovana v merilu, ki ne povzroča sprememb v kontekstu obstoječih razmerij. Namembnost je predmet osebne presoje, vsak element ureditve pa je zasnovan v skladu s težnjami po boljši izkoriščenosti območja oziroma posameznih segmentov celote. Vzpostavljena je vez med tlakovanimi površinami mestnega središča ter zelenimi površinami rečnega koridorja, ki predstavlja izhodišče zasnove enotne zelene poteze.