Nekoč so rekli, da narava govori : revitalizacija domačij v Zakojški grapi

Zakojška grapa leži ujeta med Cerkljanskim hribovjem in Baško grapo. Včasih je bila naseljena s petimi mogočnimi domačijami. V njih so prebivali prebivalci Zakojce, pridni, trdni in vestni ljudje, katerim delo na kmetiji ni bilo tuje. Tam so vztrajali, dokler jih ni odgnala želja po lažjem življenju vmestih. Nekega dne so vstali in odšli, za seboj pa pustili zabrisane odtenke nekdanjega življenja.

Domačije nosijo poseben arhitekturni pomen, saj je v njih skrita močna prostorska organizacija. Njihovo verovanje, globoko povezano z naravo, jim je narekovalo način življenja, vključno z arhitekturno zasnovo objektov. Verjeli so v tročane – prostorske trikotnike, s katerimi so oblikovali naselja, v manjšem merilu pa tudi domačije. S pomočjo znanja so lovili sončne žarke, spoznavali vzorce narave in z njihovo geometrijo oblikovali prostor. Prepričani so bili, da napačna postavitev prinaša nesrečo nad domačijo.

V sklopu naloge so bili opravljeni pogovori z domačini, poznavalci območja, potomci obravnavanih domačij ter z raziskovalci staroverskega izročila. Raziskovalni del se naslanja na preučevanje lokacije in njene arhitekture, pri čemer so bile opravljene tudi meritve, izrisi objektov in dokumentacija trenutnega, na žalost zelo propadajočega stanja. K nalogi se pristopa z vprašanjem, kako se lahko tak prostor, kot je odmaknjena in zapuščena Zakojška grapa, približa ljudem, hkrati pa se ohrani in spoštuje skrivnosti ter zapuščine, ki se še vedno tiho skrivajo med obronki neokrnjene narave.