Med zidovi tišine : idejna zasnova prenove samostana Studenice

Jernej Koritnik

  • Študijski programi
    Enoviti magistrski študijski program druge stopnje Arhitektura (EMŠA)
  • Študijsko leto
    2025/26

Magistrska naloga obravnava prenovo samostana Studenice skozi koncept prilagodljive ponovne uporabe kot možnosti za ohranjanje in ponovno uporabo kulturne dediščine. Samostan je po razpustitvi reda, spremembah lastništva in neustrezni rabi izgubil primarno funkcijo ter ostaja le delno obnovljen in brez ustrezne vsebine. Aktivna sta le cerkev in župnišče, preostali kompleks pa ostaja neizkoriščen kljub izjemni zgodovinski, arhitekturni in prostorski vrednosti.

Teoretično-analitični del naloge obravnava značilnosti samostanske tipologije kot specifično prostorsko strukturo, katere organizacija omogoča vključevanje novih programov skozi prilagodljivo ponovno uporabo. Koncept prilagodljive ponovne uporabe je predstavljen kot metodološki okvir za vključevanje novih vsebin ob ohranjanju zgodovinske substance in identitete prostora. Na podlagi zgodovinskih, prostorskih in arhitekturnih analiz je opredeljeno obstoječe stanje samostana ter določene njegove kvalitete, omejitve in razvojni potencial kot izhodišče za prenovo.

Projektni del predlaga celostno prenovo samostana z umeščanjem novih programov, ki izhajajo iz obstoječe prostorske strukture, stanja ter potreb lokalnega okolja. Novi posegi so zasnovani kot zadržani in reverzibilni, umeščeni znotraj obstoječih objektov tako, da omogočajo sodobno uporabo ob minimalnem poseganju v zgodovinsko substanco. Z novim južnim traktom in reinterpretacijo križnega hodnika kot osrednjega organizacijskega elementa se ponovno vzpostavi prostorska celovitost kompleksa. Novi program temelji na načelih kulturnodediščinskega turizma ter vključuje kulturne, izobraževalne in skupnostne dejavnosti, razporejene v skladu s prostorsko logiko samostana.

Koncept prenove temelji na diferenciaciji med starim in novim ter ohranjanju identitete prostora. Novi posegi se vzpostavljajo kot sodobna plast, ki ohranja berljivost zgodovinskih plasti in kontinuiteto prostorske strukture. Prenova samostan ponovno vzpostavlja kot pomembno kulturno in prostorsko središče kraja in okolice.