Jeklo z Vzhoda (obravnava bambusa skozi značilnosti hiperobjekta v dobi postantropocena)

Naloga obravnava arhitekturno načrtovanje v luči filozofskega pristopa k objektom usmerjene ontologije (OOO) in koncepta hiperobjekta, ki ga je uvedel Timothy Morton. Ključni problem je preučevanje omejitev tradicionalnega antropocentričnega načrtovanja, ki obravnava materiale in prostore zgolj kot pasivne elemente, podrejene človekovi izrabi. Cilj naloge je pokazati, kako koncept hiperobjekta spreminja arhitekturno prakso tako, da omogoča odprto, prilagodljivo in večplastno sobivanje človeških in nečloveških entitet v prostoru.

V raziskavi je posebej obravnavan bambus kot primer hiperobjekta, ki s svojo časovno razsežnostjo, globalno prisotnostjo, invazivnimi lastnostmi ter družbenimi, ekološkimi in ekonomskimi vplivi presega antropocentrične perspektive in omogoča novo razumevanje arhitekturnega oblikovanja. Cilj naloge je oblikovati načrtovalski okvir, ki presega izključno človeške potrebe, ter spodbuditi arhitekturne prakse k priznavanju avtonomije objektov. S tem naloga prispeva k drugačnemu družbenemu razumevanju arhitekture, ki se ne osredotoča več zgolj na izrabo naravnih virov, ampak razvija nove strategije sobivanja, spoštuje nečloveške akterje ter naravne in tehnične procese.

Metodološko delo zajema pregled literature iz področja OOO in hiperobjektov, empirične analize konkretnih primerov (predvsem bambusa) ter kritično presojo obstoječih arhitekturnih pristopov. Rezultati naloge kažejo na nujnost radikalne redefinicije arhitekturnega načrtovanja, ki se oddaljuje od antropocentrizma in poudarja kompleksno mrežo odnosov, ki jih objekti ustvarjajo neodvisno od človeške percepcije. Koncept hipernačrta predstavlja alternativo tradicionalnim praksam, saj arhitektura postaja del širšega ekološkega sistema, v katerem se prostor oblikuje kot odprta mreža enakovrednih človeških in nečloveških akterjev.