Idejna zasnova ureditve potniškega centra Kranj

Tretje največje mesto v državi ima glavno avtobusno in železniško postajališče na dveh medsebojno oddaljenih lokacijah v razdalji 1,5 km. To je ena izmed posledic neuporabe javnega prevoza v mestu od koder se veliko ljudi vozi tudi v druge občine v državi na delo. Območje železniškega postajališča ima velike degradirane površine.

S teoretično analitičnim delom naloge se osredotočam predvsem na zgodovinske značilnosti mesta, umeščenost železnice in železniške postaje znotraj le-tega ter migracije prebivalcev ter mobilnostne navade ljudi. Naloga se osredotoča tudi na prostorsko planiranje v regiji na ravni države in Mestne občine Kranj.

Nova zasnova predvideva združitev železniškega in avtobusnega postajališča v enoten potniški center. Urbanistična zasnova območja se osredotoča na naravne danosti (reke Save in Šmarjetne gore) ter logistično navezljivost območja z mestom. Posvečamo se predvsem dobri pretočnosti znotraj območja, ki omogoča vsem oblikam mobilnosti (kolo, peš, avto in mestni prevoz) dobro navezljivost s preostalimi predeli mesta.

Potniški center predstavlja objekt javnega značaja s poudarkom na kvalitetnih zunanjih površinah. Oblikovan je kot nadgradnja obstoječi stavbi, ki s svojo strukturo lahkotno posega v prostor. Odprti prostori so osrednji komunikator med programi, ki se vzpostavijo na območju. Območje potniškega centra tako postane ne le logistični center oblik javnega prevoza, vendar ga s pripadajočimi stavbami nadgradimo v prostor kulturnih, pisarniških in storitvenih dejavnosti.