Idejna zasnova mladinskih stanovanj z zavetiščem za živali na Roški v Ljubljani

Prehod splošne populacije v samostojnost se pomika v pozna dvajseta leta. Veliko vlogo pri tem ima slaba dostopnost stanovanj za mlade. V še večji stiski se znajdejo mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami, ki so nastanjeni v strokovnih centrih in nimajo funkcionalnih družin. Po odpustu imajo na izbiro osamosvojitev ali vrnitev v domače okolje, kar je prej posledica nuje kot lastne želje. Razkorak med življenjem v instituciji in popolno svobodo je namreč velik in kaže na potrebo po prehodni obliki namestitve – mladinskem stanovanju, ki ga ustanove zaradi preobremenjenosti težko zagotovijo.

Občutka osamljenosti, s katerim se mladostniki soočajo ob odhodu iz ustanove, bi se lažje znebili v družbi živali iz za-vetišč. Naloga raziskuje že izvedene primere sobivanja ljudi in živali ter njihove vplive. Opozarja na neustrezno lociranje in snovanje zavetišč za živali. Razvije nov program in prostorski prototip s povečanim številom točk interakcij med stanovalci in splošno javnostjo. Sobivanje živali in mladostnikov nadgradi z njihovimi sovrstniki – študenti, ki pripomorejo k integraciji, normalizaciji in zavirajo segregacijo. Arhitekturna in programska zasnova prispevata k uspešni vključitvi mladih v družbo, lažjemu prehodu v samostojnost ter hitrejši posvojitvi živali. Projekt je lociran v Ljubljani, na območju Roške, kjer je načrtovana gradnja študentskega doma. Poudarek je na prilagodljivosti stanovanjskih enot, stopnjevanju zasebnosti ter hkrati velikemu številu skupnih prostorov in ustvarjanju različnih možnosti sobivanja ljudi in živali. Z implementacijo raznolikega javnega programa je v stavbo aktivno vključena tudi širša javnost. Projekt je zasnovan trajnostno, tako programsko kot arhitekturno.