Brezdomci in arhitektura : spregledani uporabniki arhitekture

Magistrsko delo se osredotoča na spregledane uporabnike arhitekturnih objektov – osebe, ki živijo na ulici – brez-domce. Raziskuje tipologijo arhitekture za brezdomce – različne programe in institucije (društva, organizacije, ustanove), ki se ukvarjajo z brezdomci – posredno ali neposredno. Izraz “brezdomec” v Sloveniji še nima pravosodne razlage, medtem ko “brezdomstvo” razumemo kot splošen izraz za ljudi, ki nimajo doma, živijo na ulici in se jih pogosto poveže s pomankanjem osebne higiene, prosjačenjem in različnimi odvisnostmi.

Arhitekturna stroka se, med drugim, ukvarja z gradnjo stanovanj in raziskuje, kdaj se človek počuti doma. Prav zato je družbena skupina brezdomcev – ljudi, ki stanovanja nimajo – skozi prizmo arhitekturne stroke zanimiva, saj obstajajo ljudje, ki živijo brez doma. Brez arhitekture. Tekom naloge se skozi izkušnje socialnih delavcev in s pogovori z brezdomci raziskuje prakso naseljevanja brezdomcev ter ljudi iz nizkih socialno-ekonomskih okoliščin, poglobi v zgodovino brezdomstva ter različne socialno-arhitekturne posledice, ki jih pusti življenje na ulici. Ljudje, ki imajo izkušnjo z brezdomstvom imajo popolnoma različne zahteve in probleme, kot ljudje, ki imajo zagotovljen prostor bivanja. Tematika obravnava brezdomstvo kot stanje in ne kot osebno izbiro človeka.

Prvi del, teoretično-raziskovalni, raziskuje brezdomsko-arhitekturne prakse, oz. brezarhitekturne prakse, in je oblikovana v obliki časopisa. Časopis je egalitarni medij, ki prav zaradi svoje cenovne dostopnosti in pisane besede ostaja dostopen vsem bralcem. Prav tako zaključno delo želi raziskavo predstaviti vsem bralcem skozi obliko besede, ki ostaja razumljivo čim večji množici.

Drugi del naloge, praktično projektivni del, pa je osnovan na jeziku dostopnem arhitektom – načrti, skice in sheme. Vezni del je povzetek teoretično-raziskovalnega dela skozi prizmo štirih arhitekturnih pojmov: program, merilo, uporabnik in lokacija. Katerakoli poved, ki se navezuje na enega izmed teh pojmov je povzeta v svojem poglavju, kar omogoča pregled teoretično-raziskovalnega dela kratko in jedrnato. Naloga tako zasnuje idejni projekt, ki odgovarja na kratkoročne in dolgoročne potrebe ljudi, ki živijo na ulici ter jim ponudi možnosti reintegracije v družbo. Ponudi različne možnosti kako lahko arhitekturna praksa odgovarja na potrebe stanovanjske problematike, socialne in arhitekturne reintegracije in dolgoročne nastanitvenih rešitev.