Neighbourh(w)ood

Mesto je živi organizem- se razvija, prenavlja in dopolnjuje. Njegova nenasitna rast preplavlja njegove meje. Z neizogibnostjo širitve urbanih prostorov je tako ključni izziv zgoščevanje mesta. Natečajna rešitev ponuja odgovor na vprašanje, kako se lotiti izziva dograjevanja obstoječega mestnega tkiva, z namenom zagotavljanja novih bivalnih prostorov. Kako graditi trajnostno in kaj sploh trajnost označuje v kontekstu mesta? Ključen vidik trajnosti ni nujno tehnološki ampak družbeni. Obstoj mesta je vezan na zmožnost ljudi da ustvarijo skupnost. Vprašanje potemtakem ni kako graditi trajnostno arhitekturo, ampak kako graditi arhitekturo po meri človeka. Humanistični prostor je permeabilen. V svojo zasnovo vključuje naravo, ki zagotavlja mir kjer miru ni za pričakovati. Je popolnoma odprt in demokratičen. Če je bivalni prostor resnično odprt, je del urbanega prostora, povezan s skupnostjo. Je prostor ki je del kolektivne zavesti ljudi in ne več samo individualni prostor družine. Priča smo rojstvu nove identitete v mestu, ki z mestom raste in se spreminja ter v njem ustvarja novo podobo. Šele ko se odprejo vrata in odstranijo zidovi in ko skozi odprtost prostora popolni tujci vzpostavijo kontakt, je namen mesta in arhitekture izpolnjen.