Vpliv pregrevanja prostora na spreminjanje morfologije grajenega prostora slovenskih naselij ter zdravje uporabnikov

O projektu

Podnebne spremembe, ki se kažejo v dvigu temperature površja, ekstremnih padavinah, segrevanju in zakisljevanju oceanov, dvigu povprečne svetovne morske gladine, in v obliki s podnebjem povezanih globalnih ekstremov kot so poplave, suše, vročinski valovi, požari, cikloni, občasni zimski mraz itd., se odražajo v spreminjanju ekosistemov, motnjah pridelave hrane in oskrbe z vodo, poškodbah infrastrukture in naselij, obolevnosti in smrtnosti ljudi ter posledicah na duševnem zdravju in blaginji ljudi. Podnebne spremembe so v ekstremnih nihanjih bolj vztrajne na urbanih območjih. Zmanjševanje zelenih mestnih površin in povečevanje grajenih površin povečujeta vpliv vročinskih valov. Mestna območja so še posebej občutljiva na visoke temperature, ki se bodo zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti še okrepile. Podnebne spremembe, njihove lokalne manifestacije in značilnosti samega mesta skupaj prispevajo k pojavu različnih negativnih sprememb in pojavov, tudi krepitvi urbanih toplotnih otokov (UTO).

Namen raziskovalnega projekta je poglobljeno raziskati vprašanje: kako se z blaženjem podnebnih sprememb lahko izognemo povečanju pregrevanja urbanega prostora. Glavni cilj projekta je ustvariti celovito analizo množice različnih raziskav, objav, metodologij, ki so bile v tem tisočletju že opravljene, in dodati nova spoznanja, ki bodo načrtovalcem pomagala pri obravnavanju prostora in uvajanju novih strategij upravljanja s prostorom.

Osrednji rezultat projekta bo osnutek Priročnika o blažitvi mestnih toplotnih otokov z usmeritvami in ukrepi za urbani razvoj. Med pomembnimi rezultati projekta je tudi monografija, v kateri bodo objavljeni prispevki strokovnjakov, vabljenih na interdisciplinarni posvet, in raziskovalcev v projektni skupini. Obe publikaciji bosta služili strokovni in laični javnosti pri usmerjanju lokalnih prostorskih politik in za usposabljanje načrtovalcev; izboljšanju zavedanja o pregrevanju prostora ter učinkih le-tega na človeka; določitvi usmeritev, smernic in ukrepov za blaženje učinkov pregrevanja urbanega prostora ipd.  

Raziskovalni problem

Urbanizirana področja postajajo glavna tarča podnebnih sprememb. Učinki globalnega segrevanja in podnebnih sprememb naj bi bili v mestih še večji, zlasti glede ekstremnih vročinskih valov. Pojem mestnega podnebja je treba razumeti v lokalnem in regionalnem kontekstu, v katerem potekajo vse dinamike in vplivi v povezavi s širjenjem urbanih površin. Tako zmanjševanje zelenih mestnih površin kot povečevanje grajenih površin povečujeta vpliv vročinskih valov. Največje povečanje temperature se pričakuje v srednjeevropskih mestih, mesta kot so Ljubljana, Praga in Zagreb bodo doživeli dramatičen porast vročinskih valov. Številne študije, vključno z opazovanjem in/ali modeliranjem, ki so se osredotočale na mikro- do mezoobmočje, so preučevale efektivnost uporabe različnih strategij blaženja za zmanjšanje mestnega toplotnega otoka (UTO) v različnih mestih. Strategije s povečevanjem urbane vegetacije na mestnih območjih se nanašajo na izvajanje strategij zelene infrastrukture.

Za urbana območja je značilen velik delež umetnih površin, kot sta beton in asfalt, ki absorbirajo in shranjujejo več toplote kot naravna vegetacija, kar povzroča učinek UTO. Ukrepi za zmanjšanje UTO so običajno namenjeni izboljšanju toplotnega ugodja in toplotnega udobja in zmanjševanju toplotnega stresa. Lahko rečemo, da je urbana klimatologija na človeka osredotočen pristop k ocenjevanju toplotnega ugodja. Zato je vprašanje, kakšen so relacije med UTO, pregrevanjem in vplivom na človekovo zdravje, ter posledično ustvarjanje kakovostnega bivalnega okolja. Posebno področje vključuje tudi spremembe prometnih tokov z uvedbo ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti v mestih.

Pričakovani rezultati

Neposredni rezultati raziskave bodo: 1) Metoda za zaznanje pregrevanja prostora glede na urbano morfologijo (ZppUM) – je ogrodje, ki bi lahko služilo razumevanju kakovosti prostora, kako podnebne spremembe vplivajo na kakovost bivanja v odprtem prostoru z vidika toplotnega (ne)ugodja; 2) Osnutek Priročnika o blažitvi mestnih toplotnih otokov z usmeritvami in ukrepi za urbani razvoj – služil bo strokovni in laični javnosti pri usmerjanju lokalnih prostorskih politik in za usposabljanje načrtovalcev; izboljšanju zavedanja o pregrevanju prostora ter učinkih le-tega na človeka; določitvi usmeritev, smernic in ukrepov za blaženje učinkov pregrevanja urbanega prostora ipd.; 3) Izvedba eksperimenta: termično udobje in toplotni stres – ocena toplotnega ugodja (e_OTU) – preveritev pogojev mikro-lokacije na določanje in odločanje o ukrepih za izvajanje projektov z vključevanjem pomena klimatskih sprememb; 4) Interdisciplinarni posvet in okrogla miza – vključitev povzetkov iz razprav (okrogla miza, interdisciplinarni posvet) je pomembne del povezovanja z ostalimi sklopi in koraki raziskave, kot so: metodologijo, usmeritve in osnutek priročnika; 5) Monografija, aktivno predstavljanje rezultatov projekta strokovni in raziskovalni skupnosti; 6) Publikacije in članki, aktivno predstavljanje rezultatov projekta; s predstavljenimi posameznimi elementi poteka raziskave in ključnimi ugotovitvami ter pripadajočim pregledom posameznih sklopov raziskave.

Raziskovalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo (nosilka projekta)

prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik (vodja) (SICRIS)

prof. dr. Alenka Fikfak (SICRIS)

doc. dr. Janez Peter Grom (SICRIS)

Mag. Tadej Glažar (SICRIS)

asist. – razisk. Aleš Švigelj (SICRIS)

Marko Lazić (SICRIS)

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

izr. prof. dr. Samo Drobne (SICRIS)

prof. dr. Anka Lisec (SICRIS)

Barbara Trobec (SICRIS)

doc. dr. Jernej Tekavec (SICRIS)

Geodetski inštitut Slovenije

Marina Lovrić (SICRIS)

Katarina Kuk (SICRIS)