Morfologija sakralnega prostora

Predmet seznanja slušatelje s kompleksnostjo podkožja sakralne
arhitekture. Vanjo so uvedeni prek doživljalcu arhitekture najbližje
morfološke povrhnjice, v katero se zaradi stoletnega, pogosto celo
tisočletnega upiranja sakralne arhitekture destruktivnosti časa, odtiskujejo
poteze teoloških, obrednih, simbolnih, arhitekturnih, kulturnozgodovinskih,
likovnoteoretskih, družbenih in nenazadnje tehnoloških premen, kakor tudi
premen v njenem razmerju do prostora ter stavbne tipologije, ki jo
soustvarja. Razumevanje zastavljene širine in kompleksnosti, ki bo podana
na problemsko zasnovanih predavanjih, slušatelji preskušajo in poglabljajo v
okviru individualne ali skupinske obravnave problemov s tega področja,
metodološko sidrane v uravnoteženem prepletu likovnoteoretskih
razmislekov s spoznanji arhitekturne analize konkretnih arhitektur, s
poudarkom na razvijanju veščin povezovanja likovnoteoretskih spoznanj z
arhitekturno analizo, razvijanju sposobnosti razbiranja različnih plasti v
podkožju sakralne arhitekture in značilnosti njihove interakcije, kakor tudi na
kreativni a v pogledu metodologije in argumentacije pregledni ter poglobljeni
arhitekturni analizi.

Notre-Dame de Chartles, 13. stol. Labirint v tlaku glavne ladje.