Celovitost prenov
- Študijski program
- Enoviti magistrski študijski program druge stopnje Arhitektura (EMŠA)
- Letnik študija in semestri
- 5. letnik—zimski semester
- Vrsta predmeta
- izbirni, skupina B
- Število kreditnih točk po sistemu ECTS
- 3
- Nosilec predmeta
- Ljubo Lah
- Urna obremenitev
-
- Predavanja
- 15
- Vaje
- 15
Predmet predstavi prenovo arhitekturne dediščine kot kompleksen zbir posegov/
ukrepov/ aktivnosti/ dejavnosti z namenom njene ohranitve in ‘oživitve’ z
obstoječo ali novo vsebino. S prenovo izboljšujemo tehnične in prostorskooblikovalske
lastnosti obravnavanega objekta/ kompleksa/ naselja/ območja,
kot tudi bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere. Celovite
prenove so vsebinsko široko zasnovana prizadevanja v korist ohranitve stavbne
dediščine. Metode dela pri prenovi izhajajo iz upoštevanja načel varstva oziroma
ohranjanja kulturne dediščine, splošnih načel racionalne rabe materialov,
prostora, časa, energije, zagotavljanja varnosti in sodobnih načel pojmovanja
trajnostnega razvoja. Vsaka prenova arhitekturne dediščine terja unikaten,
kreativen in inovativen pristop arhitekta v procesu projektiranja ob poznavanju
zgodovine in pomena arhitekturne dediščine.
Prenova je edinstvena priložnost za ponovni razmislek o stavbah v katerih
živimo, za njihovo preoblikovanje in posodobitev. V Evropi ocenjujemo
(dokument Evropske komisije ‘Val prenove za Evropo’, 2020), da bo od 85 % do
95 % obstoječih stavb stalo tudi še leta 2050. Študentom pri predmetu so
omogočene bodisi individualne raziskave in študijski projekti s področja prenove
arhitekturne dediščine bodisi sistematične analize in predstavitve izvedenih
ozirom načrtovanih prenov. V okviru predmeta je predviden tudi poglobljen študij
literature s področja prenove in doktrine varstva arhitekturne dediščine. Rezultati
dela študentov so lahko študijski projekti prenov pa tudi poročila o stavbnem
razvoju in stanju obravnavanih objektov.

Michelangelo Buonarroti, Santa Maria degli
Angeli, 1561 – 1566