Izbirni predmeti v študijskem letu 2023/24

Predmet orisuje stanovanjsko politiko (stanovanje, tipi stanovanjske preskrbe, vloga države); zgodovinski razvoj in sodobno stanovanjsko gradnjo; razvoj stanovanjske gradnje v Sloveniji; tipologije stanovanjskih stavb; tehnološke, organizacijske sisteme, s poudarkom na prostorski prilagodljivosti. Vaje so osredotočene na reševanje tlorisnih zasnov stanovanj v različnih stavbnih tipologijah.

Skozi analitično delo izbranih družbenih stavb študentje osvojijo zakonitosti, pomen, namen in karakter posamezne stavbne tipologije. Analitični aparat temelji na analizi kakovostnih referenčnih stavb in primerov iz slovenskega in mednarodnega okolja. Celostno razumevanje družbene stavbe skozi človeka, ki jo uporablja, v njej biva in dela.

Pri predmetu obravnavamo objekte za rekreacijo, šport in igro. Zasnova predmeta je interaktivna, posamezni sklopi nalog se izvajajo v okviru seminarskih projektov. Arhitektura in šport se kombinirata na različne načine. Cilj predmeta je prepoznati potenciale v grajenem in odprtem prostoru za umeščanje raz ličnih rekreacijskih površin.

Predmet ponuja kompleksen vpogled v arhitekturne značilnosti prostorov človekovega srečevanja s transcendentno realnostjo. V razvojnih prikazih njegovih najpomembnejših prvin, razumljenih kot izraz teoloških, obrednih in ikonografskih posebnosti posamezne religije, utemeljuje sakralno arhitekturo kot polje umetniškega ustvarjanja z lastno istovetnostjo.

Uvid v identiteto, estetiko, želje in potrebe prostora. Harmonija vzdušij in ustvarjanje vizije. Umetniški odnos do prostora. Poglobljeno razumevanje elementov, barv, materialov, svetlobe. Oblikovanje kot del nelinearnega procesa. Uporaba spodbujevalnikov za izboljšavo konceptov, občutljivosti in osebnosti oblikovalca. Kolaži in sekvence. Tradicija pogojuje nova vzdušja.

Izvori in koncepti moderne arhitekture, poglavitna dela, njihovi avtorji; analiza skupnih značilnosti in razlik predvojnega in povojnega modernizma v svetu in pri nas; fenomen in značilnosti ljubljanske arhitekturne šole v 20. stoletju, njena temeljna izhodišča in vplivna območja; vrednotenje in smernice ohranjanja in varovanja v navezavi z organizacijo Docomomo International.

Predmet obravnava nekatere pomembne usmeritve in konceptualizacije v sodobni arhitekturni teoriji in filozofiji arhitekture, ki so pomembne za razumevanje sodobne prakse arhitekture. Osredotoča se na vsakokratna aktualna vprašanja na področju arhitekture in njenega delovanja v sodobni družbi. Predmet je zasnovan tudi kot uvajanje v kritično vrednotenje in pisanje o arhitekturi.

Sklepanje po analogiji je sklepanje s posebnega na posebno: če se dva objekta ujemata v posameznih lastnostih, ki so nam znane, se utegneta ujemati tudi v tistih, ki jih ne poznamo. Predmet seznani študenta z metodo dela, ki podpira kritično spremljanje in nove ter drugačne interpretacije aktualnih vsebin v arhitekturi in urbanizmu.

Analiziranje gradiv in konstrukcij po ekoloških principih (ekološka, naravna, lokalna … gradiva in konstrukcije); spoznavanje tehnologij za posamezne pristope k načrtovanju (skoraj ničenergijska hiša, pasivna hiša, solarna hiša, bioklimatska hiša, ekološka hiša); vključevanje principov ekološke gradnje v koncept stavbe in naselja (sončne elektrarne, SSE, zelene strehe in fasade).

Predmet obravnava odprta vprašanja sodobne arhitekture, kot so: vloga in naloga arhitekture v družbi danes; načini vpetosti arhitekturne produkcije v ekonomsko, politično, kulturno in arhitekturno situacijo njenega nastanka; pomen in vloga me dijev v sodobni arhitekturi; vprašanje arhitekturne avtonomije.

Vloga dediščine v sodobni družbi: dediščina kot označevalec kulturne identitete, kot prostorsko–razvojni in ekonomski potencial; interpretacija dediščine v luči teorije in filozofije varstva; opis metod in tehnik interpretacije naravne in kulturne dediščine; predstavitev in kritična analiza aktualnih trendov svetovne prakse na področju interpretacije dediščine.

Zemljiška politika, pridobivanje zemljišč za gradnjo, posegi v lastninsko pravico, razvoj zemljišča in finančne dajatve. Vrednotenje nepremičnin, vrednost, stroški, cena, predmet vrednotenja in ocenjevana vrednost. Načela vrednotenja ne premičnin. Metode vrednotenja nepremičnin. Standardi vre dnotenja nepremičnin. Množično vrednotenje nepremičnin. Izdelava cenitvenega poročila.

Izhodišča in metodološke osnove za trajnostno urejanje in razvoj podeželskih naselij glede na njihovo agrarno oziroma urbano funkcijo. V okviru razumevanja in snovanja sodobne ruralne arhitekture bomo obravnavali naslednja področja: podeželska kultura in identiteta; geneza podeželja s poudarkom na razvoju kmetijstva kot oblikovalca tradicionalne podeželske kulturne krajine, naselij in arhitekture.

Urbano akcijsko načrtovanje je oblika neformalnega/neavtoritativnega planiranja, ki se pojavlja v dvojici s t. i. stvarnim planiranjem (angl. planning for real) oziroma z analitičnim planiranjem. Študenti se seznanijo z motivi, rešitvami in uporabnostjo rešitev pri vsakdanjem delu lokalnih urbanistov in urbanističnih služb v lokalnih skupnostih.

Nezazidana in zapuščena stavbna zemljišča, prazne in zapuščene stavbe, ustavljena in zapuščena gradbišča so osnovni vir za trajnostno preobrazbo in preprečevanje širitve zazidave na obrobje mest in naselij. Opredeljujemo jih kot degradirana urbana območja. Proces mestne prenove naj bi bil prvenstveno usmerjen prav v pretvorbo teh najbolj šibkih točk, ki lahko po rajajo proces trajnostne preobrazbe.

Načrtovanje. Tipografija kot najbolj urejen likovni medij. Standardni, modularni, sistemski elementi. Oblike, sestavljene iz modularnih gradnikov. Prepoznavnost skupine in prepoznavnost elementa skupine. Interpretacija pojmov. Kompozicija z veliko elementi. Izraz. Mreža kot najenostavnejši sistem. Mreža v grafičnem oblikovanju in v arhitekturi.

Različni pomeni svetlobe v prostoru. Fizikalne in likovne lastnosti svetlobe. Naravna in umetna svetloba. Senca, odboj in absorpcija. Zgodovina osvetljevanja. Oblikovanje svetlobe. Svetlobni ambienti. Svetlobno onesnaževanje. Osvetlitev notranjih in zunanjih prostorov. Kvaliteta in kvantiteta osvetlitve. Tehnologija osvetljevanja. Svetloba v virtualnem prostoru.

Naravne in ustvarjene danosti okolja ter družbena in socialna ureditev, prelomni zgodovinski dogodki ter način človekovega dojemanja prostora in odzivanja na zunanje dejavnike okolja so dejavniki, ki so skozi zgodovino oblikovali prostor, v katerem živimo. Skupni imenovalec lahko poimenujemo naselbinska kultura, ki je lahko ključni .

Pomen in vloga predmeta kot vrednota kakovosti življenja v času študija in med opravljanjem poklica; učinki rekreativne aktivnosti in rekreacijskega prostora na celovito telesno, duševno in socialno zdravje študentov, rekreacija kot preventivna, korektivna in promocijska dejavnost za ohranjanje zdravja; rekreacija kot način življenja in vodilo zdravega načina življenja.

Uvod v teoretična izhodišča parametričnega oblikovanja (opredelitve, razvoj, analogni in digitalni način); parametrično oblikovanje v sodobni arhitekturni praksi; uporaba programskih parametričnih orodij v arhitekturi; oblikovanje dinamičnih in kompleksnih parametričnih modelov; integracija GIS s parametričnimi oblikovalskimi orodji.

Teorije in metode okoljske psihologije; osebni prostor, gneča, lastništvo prostora, zasebnost in ozemeljsko vedenje; orientacija v prostoru in okoljska kognicija; zaznavni mehanizmi in struktura všečnosti okolja; navezanost na prostor, psihologija doma; otroci in prostor; psihologija učnega in delovnega okolja; psihologija urbanega in javnega prostora.

Likovna zasnova in oblikovanje prostora, vsebinsko–konceptualni vidik prostora, izražanje s pomočjo simbolov. Likovno oblikovanje, likovno–prostorska govorica, likovno–kompo zicijske zakonitosti, vizualno učinkovanje. Instalacija in ar hitekton. Sozvočje, ritem, dinamika, struktura, tekstura, notranja razmerja. Materialno in duhovna vsebina. Prostor, vzdušje prostora in scena.

Pregled konceptov in idej, ki imajo odločilni pomen za sodobno arhitekturno mišljenje in ustvarjalnost. Analize in interpretacije najznačilnejših del osrednjih osebnosti arhitekture na prelomu tisočletja so obravnavane v optiki aktualnih socialnih, ekonomskih, umetniških in tehnoloških sprememb.

Proces raziskave kulturne dediščine od celote do detajla. Razpoznavanje govorice obstoječega in razvijanje novega jezika. Vsebine in koncepti novega v starem. Razprava o problematiki in scenarijih življenja starih stavb. Načrtovanje in preverjanje celovite arhitekture. Proučevanje metod in materialov. Proble matika stika staro–novo. Ogledi primerov dobre prakse.

Mednarodna izhodišča in terminologija varstva arhitekturne dediščine; dokumentiranje, meritve in izdelava arhitekturnega posnetka, vrednotenje arhitekturne dediščine z osnovami pri prave konservatorskega načrta, oblikovanje programa in koncepta prenove, strategije in principi načrtovanja, integralno varstvo arhitekturne dediščine, dobre in slabe prakse ohranjanja arhitekturne dediščine.

Raziskovanje, varovanje in interpretacija najnovejših kategorij arhitekturne dediščine 19. in 20. stoletja: modernistična, industrijska in inženirska dediščina; filozofija varstvenih pristopov; razumevanje kompleksnosti prenov in interdisciplinar nost; kritična analiza primerov varstvenih praks; trajnostna prenova kot temelj procesov urbanih revitalizacij.

Spoznavanje arhitekture in arheologije v okviru teorije (meritve in interpretacija) in prakse (transformacija); »kvazimerjenja« in fantazijske rekonstrukcije; prvi poskusi znanstvene, sistematične arheologije; polemike o antični arhitekturi v 18. in 19. stoletju; preobrat v drugi polovici 19. stoletja; vloga arhitektov na področju arheologije v 20. in 21. stoletju.

Grafično oblikovanje v javnem prostoru, v arhitekturi, obravnavano preko razumevanja elementov vizualnega komuniciranja z upoštevanjem realnih situacij v sodobnem urbanem vsakdanjiku. Pravila dojemanja prostora skozi črko, barvo, znak in material v obliki knjige, karte ali diagrama, postavljenih na mestni parter z veljavo mimoidočega.

Nadgradnja znanj o arhitekturnih predstavitvenih tehnikah, medijih in načinih komunikacije z različnimi uporabniki in javnostmi z najnovejšimi rezultati študij o procesih spoznavanja in interpretacije prostora ter z razmislekom o njihovi uporabnosti v procesu arhitekturnega in urbanističnega načrtovanja. Predmet vsako leto ponudi tudi idealno priložnost za sodelovanje domačih in mednarodnih študentov ter študentov arhitekture in urbanizma na obeh stopnjah.

Predmet kombinira zgodovino umetnosti, teorijo medijev in filmske študije – ter njihov odnos z arhitekturo. Raziskuje in povezuje abstraktno idejo virtualnega prostora z doživljanjem prostora prek slikovnih podob, ne glede na njihov medij. Hkrati študira vlogo arhitekturne vsebine v strukturiranju izkušnje virtualnega prostora, od antičnega sveta do tehnologije prihodnosti.

Predmet predstavlja pristope k ustvarjalnosti z različnih po dročij umetnosti, oblikovanja, znanosti in humanistike. Na menjen je kot podpora študentom pri študiju in v poklicnem življenju. Spodbuja jih, da odkrivajo, razširijo in obvladajo svoje ustvarjalne sposobnosti in razumejo, kako fleksibilno izbrati najbolj primerne za vsako nalogo.

Spoznavanje ustvarjalne uporabe digitalnih tehnologij in orodij za izdelavo maket in prototipov v arhitekturi, s poudarkom na razumevanju konstrukcijskih osnov in možnosti, ki jih nudijo sodobni materiali za gradnjo stavb in izdelovanje modelov. Razmislek o novih možnostih oblikovanja, ki jih omogočajo digitalna orodja ter razvoj novih konstrukcijsko stabilnih kompleksnih geometrij.

Seznanjanje z osnovnimi tehnikami programiranja v skriptnih programskih jezikih (npr. Python). Izdelava lastnih programskih pripomočkov z uporabo modelirnega okolja Rhino ceros/Grasshopper, ki se uporabljajo v okviru kreativnih procesov algoritemsko podprtega projektiranja v arhitekturi. V sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko UL.

Zgodovinski pregled različnih tipov konstrukcijskih sistemov: obočne, palične, okvirne, tanke lupinaste, viseče in napihljive konstrukcije. Uporaba inovativnih konstrukcijskih sistemov na primerih stavb za svetovne razstave in za paviljone galerije Serpentine. Izpostavljeni konstrukcijski sistemi so: tri členkasti sistem, gobasta konstrukcija in izbrani primeri iz Slovenije.

Detajl v arhitekturni kompoziciji predstavlja osnovni element zgradbe, ki določa njeno funkcioniranje kot tudi izgled. Preko predavanj in vaj pokažemo, kako detajl deluje v smislu teh ničnih, tehnoloških in trajnostnih zahtev; kako bi detajle iz prejšnjih obdobij izvedli ob današnjih tehnoloških zmožnostih in kako bi to vplivalo na podobo zgradbe.

Osnove arhitekturnega oblikovanja. Arhitektura kot ideja, teorija in materializacija. Lastnosti prostorov in stavb: dimenzija, oblika, velikost, položaj. Človek kot merilo in kriterij. Narava in arhitektura, abstrakcija, kontekst in koncept. Elementi arhitekture, kompozicija, svetloba in struktura. Tipologije, materiali in principi trajnostnega načrtovanja.

Materializacija arhitekturne zamisli. Spoznavanje in razumevanje sovisnosti med lastnostmi materialov, tehnologijo gradnje, teoretskimi načeli ter arhitekturno zasnovo. Obravnava tematike skozi analizo izbranih primerov zgodovinske, domače in sodobne arhitekture ter praktičnih preizkusov oblikovanja in izdelovanja prostorskih struktur.

Predmet seznanja študentke in študente z nekaterimi pomembnimi usmeritvami in konceptualizacijami v sodobni arhitekturni teoriji in filozofiji arhitekture, ki podpirajo, omogočajo ali kako drugače učinkujejo na sodobno prakso projektiranja. Osredotoča se na vsakokratna aktualna vprašanja in teme na področju arhitekture in njenega delovanja v sodobni družbi. Predmet je zasnovan tudi kot uvajanje v kritično vrednotenje in pisanje o arhitekturi.

Sistematično proučevanje nevarnosti v grajenem prostoru in možni urbanistični, arhitekturni in gradbeno tehnični za ščitni ukrepi pred temi nevarnostmi; varnost pred požarom: določanje minimalne oddaljenosti med stavbami, preprečevanje širjenja požara po stavbi, odvod dima in toplote, zagotavljanje pogojev za evakuacijo in intervencijo, varnost pri delu, varstvo pred onesnaženjem.

Delavnica je arhitekturna, urbanistična ali oblikovalska. Združuje različna znanja, izkušnje in videnja strokovne problematike in ob kritičnem odnosu do stroke razvija strokovno osebnost. Nudi primerjavo različnih delovnih metodologij na aplikativni podlagi in njihovih zaključkov z ustvarjalno sintezo ter specifičnih izrazov mentorja, s katerimi poslušatelj razvija nalogo.

Večdnevno intenzivno delo na terenu, vezano na konkretno urbanistično nalogo ali temo. Študenti v manjših skupinah izdelajo projekt pod vodstvom mentorja, predvidoma v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Namen delavnice je združiti različna znanja na primeru reševanja konkretnega razvojnega problema v sodelovanju z lokalno in širšo strokovno javnostjo. Oblike dela so terensko delo, predavanja vabljenih strokovnjakov, mentorsko vodeni analiza in vrednotenje zbranih podatkov na terenu, gradiva iz arhivov lokalne skupnosti in informacij iz predavanj, izdelava sinteznega predloga in predstavitev rezultatov.

Mednarodni teden urbanizma uvede študente v večdnevno intenzivno delo na terenu v sodelovanju z mednarodnimi partnerji (strokovnjaki, pedagogi, raziskovalci in študenti), kjer udeleženci preučujejo pereče izzive v urbanizmu, urbanističnem oblikovanju, načrtovanju in praksah urbane regeneracije po Evropi. Evropska mesta se soočajo z vrsto primerljivih ekonomskih, družbenih in urbanih izzivov, ki terjajo interdisciplinarni pristop. Primeri naših evropskih partnerjev bodo osvetlili različne problematike, na katere naletimo pri projektih urbane prenove, kot so možni konflikti med javnimi in zasebnimi interesi, ohranjanjem dediščine in inovacijami, zdravstveni vidiki, mobilnostni in transportni izzivi ter not ranji in zunanji družbeni doprinosi.

Ta raziskovalno vodena delavnica se začne s predstavitvijo idej(e) urbanosti in z njimi povezanih konceptov, problemati zacijo njihovih zgodovinskih in družbenokulturnih korenin ter ustreznih teoretičnih temeljev, da bi odprla razpravo in obravnavala polemike, povezane z uporabo teh tem danes, v času, ki so ga močno preželi neustavljivi procesi globalizacije. Vabi h kritičnemu razmišljanju in pogumnemu iskanju idej o boljši, pozitivni prihodnosti Urbanosti.

Seznanitev s predmetom proučevanja in vsebino urbane geografije. Študenti pridobijo znanja o teoretičnih izhodiščih in metodoloških pristopih geografskega proučevanja mestnega prostora. Usposobijo se za uporabo znanj v raziskovalne in uporabne namene. Pridobijo znanja za sodelovanje pri urbanističnem in prostorskem načrtovanju, mestnem upravljanju in izdelavi prostorskih analiz.

Predmet naslavlja antropološki vidik v procesu načrtovanja posegov v prostoru. Opredeljuje človeški faktor pri razvoju elementov produktivnega bivalnega in delovnega okolja v okviru doktrine trajnostnega načrtovanja. Utemeljuje in razlaga osnovne formalne in neformalne pristope pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov. Analizira prostorski in družbeni kontekst, vlogo in pomen posameznih deležnikov v procesu načrtovanja: nosilce urejanja prostora, investitorja, stroko, javnost, medije in odločevalce.

Večdnevno intenzivno delo na terenu, vezano na konkretno urbanistično nalogo ali temo. Študenti v manjših skupinah izdelajo projekt pod vodstvom mentorja, predvidoma v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Namen delavnice je združiti različna znanja na primeru reševanja konkretnega razvojnega problema v sodelovanju z lokalno in širšo strokovno javnostjo. Oblike dela so terensko delo, predavanja vabljenih strokovnjakov, mentorsko vodeni analiza in vrednotenje zbranih podatkov na terenu, gradiva iz arhivov lokalne skupnosti in informacij iz predavanj, izdelava sinteznega predloga in predstavitev rezultatov.

Nezazidana in zapuščena stavbna zemljišča, prazne in zapuščene stavbe, ustavljena in zapuščena gradbišča, so potemtakem osnovni vir za trajnostno preobrazbo zazidave na obrobje mesta in njeno širitev na prekvalificirana kmetijska zemljišča mest in naselij. Po njihovih značilnostih in vplivih na delovanje in razvoj mest jih opredeljujemo kot degradirana urbana območja (DUO). Pri predmetu se bomo osredotočili na analizo prostora in izdelavo strategij / scenarijev za sanacijo / reurbanizacijo / gentrifikacijo / ponovno, novo ali začasno rabo.

Uvajanje v temeljne parametre planiranja in načrtovanja gospodarskih con (GC: industrijske, poslovne, podjetniške, trgovske in skladiščne cone). V razpravi sta ločeno obravnavana planski in projektni nivo. Vsebina je razdeljena v pet sklopov. V prvem sklopu so podana teoretična izhodišča, v drugem je predstavljen planerski vidik umeščanja GC v prostor, v tretjem in četrtem so predstavljeni podrobni elementi in značilnosti za njihovo urbanistično in arhitekturno načrtovanje. V petem sklopu so izpostavljene strokovne posebnosti, ki spremljajo proces planiranja in načrtovanja GC.

Fizikalne lastnosti svetlobe. Fizikalne lastnosti barve. Razmerje med svetlobo in barvo. Merilo svetlobe in merilo barve, merilo urbanega prostora. Pomen svetlobe, barve in sence pri zaznavanju urbanega prostora. Nočna in dnevna osvetlitev. Svetlobno degradirani urbani ambienti. Svetlobno in barvno onesnaževanje. Svetlobni in barvni vzorci mesta. »Master plan« osvetlitve mesta. Zgodovina osvetljevanja mest. Svetlobno tehnični izračun osvetlitve zunanjega prostora. Svetlobno tehnične količine. Električni svetlobni viri. Eksperimentalno delo s svetlobo in barvo.

Teoretične osnove in opredelitev temeljne terminologije. Socio-kulturološki kontekst participativnih pristopov – participacija kot odraz demokratičnosti družbe. Mednarodni dokumenti in deklaracije v podporo participativnemu urejanju prostora. Slovenski zakonodajni okvir. Pogoji za uspešno izvajanje participativnih pristopov – človeški viri in kompetence, materialni in finančni pogoji, politična/upravna podpora). Osnovne oblike participacije (manipuliranje, informiranje, delegiranje, partnerstvo) – deklarativne in dejanske oblike participacije. Deležniki in njihove vloge. Cilji vključevanja javnosti in drugih deležnikov v participativne postopke. Orodja in tehnike. Študijski primeri participativnega urejanja prostora na področju urejanja javnih in zelenih površin mesta, stanovanjske problematike in urbane mobilnosti – analitični pregled s poudarkom na slovenski praksi. Novi trendi – uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izzivi participacije javnosti v obdobju postresnice itd. Kritični pogledi na participacijo.

Uvod (spremenljivke, tipi in koraki statistične analize). Kvantili (ranžirna vrsta, rang, kvantilni rang). Frekvenčna porazdelitev (grafično prikazovanje, oblike). Srednje vrednosti in mere razpršenosti (absolutne in relativne). Normalna porazdelitev (lastnosti, standardizacija, standardizirana normalna porazdelitev). Mere asimetrije in sploščenosti. Vzorčenje (porazdelitev vzorčnih statistik, ocenjevanje parametrov, velikost vzorca, porazdelitev t, porazdelitev hi-kvadrat). Preizkušanje domnev (o pričakovani vrednosti, o razliki med pričakovanima vrednostma, o varianci, o razmerju med variancama, o deležu, o razliki deležev). Bivariatna analiza (preizkušanje domneve o povezanosti dveh spremenljivk, linearna regresija, preizkušanje domneve o regresijskem koeficientu, pojasnjena varianca).

Tematika predmeta je razdeljena na tri dele. Teoretična in zgodovinska izhodišča za razumevanje izoblikovanega prostora s poudarkom na bivalni kulturi: opredelitev temeljnih pojmov predmeta (zaznavni, izkustveni in doživljajski prostor); poselitveni sistem: objekt, njegova organizacija in vsebina; bivalna kultura, opredelitev človekovih potreb, prosti čas in kakovost življenja; sodobne globalne družbenoekonomske spremembe in preobrazbeni procesi na podeželju. Metodološki način oblikovanja naselbinskih enot, podeželski vzorci poselitve – naselbinska struktura v prostoru in času:
izhodišča mednarodnih konvencij in sporazumov, ki obravnavajo trajnostni razvoj (oz. zahteve po kakovostnem bivanju) v državah Evropske unije; oblika–vzorec, jezik vzorcev, nukleacija in disperzija; vloga osebnega prostora kot izhodišče oblikovanja bivalnih enot (intimna, osebna, družbena in javna cona); splošni dejavniki oblikovanja prostora – svetloba, komunikacija in funkcija. Aplikacija/razbiranje teoretičnih izhodišč v prostoru: prostor arhitekture, oblika hiše in kultura bivanja; tradicionalna domačija: individualna enodružinska hiša; lokacija, ureditev in objekt – elementi objekta v smislu »dojemanja, imaginacije v prostoru«; sodobni primeri organizirane stanovanjske gradnje na podeželju; novo bivanje, nove oblike, eksperimentalni vzorci in njihove oblike.

Začetki krajinske arhitekture (stroka, delitev na specializirane veje, strokovni pojmi); krajinska zgradba (nastanek krajinskih vzorcev); vrtna umetnost; tipi odprtega prostora; pojmovanje krajine; mestni parki; evropska praksa; ameriška praksa; plaza; kitajska vrtna umetnost in sodobno oblikovanje; bivalna kultura; stanovanjske soseske; voda v mestu; pojem naravnega v krajinski arhitekturi.

Teorije družbenih ved in metod, ki izvirajo iz človeških odnosov s širokim razponom okolij; teorije vedenjskih ved in metod v razmerju do medsebojnih učinkov posameznikov v bivanjskem ali delovnem okolju.

Vrednostna in normativna izhodišča; celovito varstvo in prenova kot metoda v okviru urejanja prostora, načrtovanja naselij in ambientov.

Nadgradnja znanj o različnih arhitekturnih predstavitvenih tehnikah z najnovejšimi rezultati, študij o procesih spoznavanja in interpretacije prostora in z razmislekom o njihovi uporabnosti v procesu arhitekturnega in urbanističnega načrtovanja. Predmet vsako leto ponudi tudi idealno priložnost za sodelovanje domačih in mednarodnih študentov ter študentov arhitekture in urbanizma na obeh stopnjah.

Zasnova in izbira nosilne konstrukcije; določanje osnovnih dimenzij konstrukcijskih elementov; izbira materiala konstrukcij, zasnova konstrukcij in mostov, določanje začetnih dimenzij, projektiranje potresno odpornih objektov po EC8, prikaz realizacij trenutno dokončanih objektov; študij in projektiranje na daljavo.

Večdnevno intenzivno delo na terenu, vezano na konkretno urbanistično nalogo ali temo. Študenti v manjših skupinah izdelajo projekt pod vodstvom mentorja, predvidoma v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Namen delavnice je združiti različna znanja na primeru reševanja konkretnega razvojnega problema v sodelovanju z lokalno in širšo strokovno javnostjo. Oblike dela so terensko delo, predavanja vabljenih strokovnjakov, mentorsko vodeni analiza in vrednotenje zbranih podatkov na terenu, gradiva iz arhivov lokalne skupnosti in informacij iz predavanj, izdelava sinteznega predloga in predstavitev rezultatov.