Ustvarjanje “središča” v Naklem : idejna zasnova stavbe med tradicijo in trajnostjo

Magistrsko delo obravnava preoblikovanje prostorov naselij in arhitekturni razvoj tradicionalne tipologije gorenjske podeželske hiše ter raziskuje njen konceptualni prenos v sodobno arhitekturo. Temelji na hipotezi, da je potrebno funkcionalnost in uporabnost odprtih prostorov – tako znotraj naselij kot posameznih stavb – preoblikovati tako, da bodo ustrezali sodobnim zahtevam. Regionalne arhitekturne tipologije so se pojavile kot odziv na specifične prostorske, podnebne, materialne in družbene razmere. Gorenjska hiša se je razvila v specifičnih geografskih okoliščinah in odraža lokalna gradbena načela, prilagojena prevladujočemu podnebju, razpoložljivim materialom in tradicionalnim načinom življenja. Izziv sodobne arhitekture je ohraniti in na novo interpretirati prostorska in strukturna načela, ki izhajajo iz regionalnih značilnosti, ne da bi se vrnili k nostalgičnemu posnemanju.

Delo se osredotoča na ohranjanje zgodovinske gostote naselij in vključevanje ponovnega občutka središča, hkrati pa skuša arhitekturne značilnosti gorenjske tipologije prilagoditi sodobnim zahtevam. Namesto replike tradicionalnih elementov študija analizira načela, kot so prostorska organizacija, materialnost, orientacija in odnos do naravnega okolja. Raziskuje, kako je mogoče ta načela učinkovito reinterpretirati za podporo trajnostni mobilnosti, sodobnim funkcionalnim programom in prilagodljivi rabi odprtih prostorov.

Cilj naloge je pokazati, da lahko premišljen konceptualni prenos tradicionalnih načel služi kot podlaga sodobnim podeželskim arhitekturnim rešitvam, ki pripomorejo, da sodobni posegi spoštujejo tako kulturno dediščino kot razvijajoče se družbene potrebe.