Razvoj kolesarstva kot steber trajnostne mobilnosti v mestu Maribor

Maribor spada med mesta, kjer je kolesarjenje na začetni razvojni stopnji. Projektiranje cest je bolj naklonjeno motornemu prometu, kolesarska infrastruktura pa je nepovezana, necelostna in točkovna. Območje obravnave, ki zajema območje železniške postaje Maribor Tezno preko Trga revolucije do Glavnega trga, je prav tako med seboj nepovezano in neurejeno. V nalogi se ukvarjam s preureditvijo omenjenega območja tako, da zasnova podpira trajnostne oblike mobilnosti s kolesarjenjem na čelu, saj je slednje pomembna in praktična oblika mobilnosti. Kolo je pogosto najbolj konkurenčno prevozno sredstvo z vidika fleksibilnosti pri izbiri poti in učinkovitosti pri porabi časa. Veliko kratkih poti v mestu se še vedno naredi z avtomobilom, te vrste poti pa lahko v veliki meri nadomestimo s kolesom. S tem bi zmanjšali prometne zastoje in pritisk na prostor v mestih, kajti tudi sama kolesa in kolesarska infrastruktura prostorsko zahtevata dosti manj infrastrukture. Pomembno je, da kolesarjenje in pešačenje tesno sodelujeta, se spodbujata in imata prednost pred ostalim prometom. S tem se mesta lahko spremenijo v bolj trajnostna, njihov javni prostor pa se oblikuje v merilo človeka. Kolesarjenje ima pri tej vlogi boljše pogoje za dosego omenjenih ciljev. Je bolj fleksibilno, praktično in ima večje možnosti pri nadomestitvi avtomobila. Na podlagi teoretskih izhodišč in ugotovitev iz analitičnega dela, projektni del predstavljanovo zasnovo omrežja kolesarskih poti, pešpoti, prometnega omrežja in prostorov ob teh poteh od železniške postaje Maribor Tezno preko Trga revolucije do Glavnega trga. V ospredje postavlja potrebe pešca in kolesarja. Na območju se tvorijo kvalitetni prostori, ki predstavljajo točke ustavitve in ne le prehajanja, kot je v obstoječem stanju.