Prispevek k obnovi kritike arhitekturne ideologije

Naloga obravnava zgodovinska izhodišča tafurijanske kritike arhitekturne ideologije, njene teoretske vire in obzorje znotraj katerega je delovala, da bi preverila sodobne pogoje njene obnove, to je aktualizacije. S tem posegamo v sodobno razpravo, kjer so zopet v ospredju možnosti arhitekturnega delovanja na družbo in v njej, s tem pa je obnovljeno tudi zanimanje za kanonizirana arhitekturnoteoretska dela italijanskega arhitekturnega zgodovinarja Manfreda Tafurija. Ker ta dela zadevajo najosnovnejša določila discipline, je njihov zgodovinski sprejem in povzemanje zgodovina teoretskih polemik. K obnovi zato pristopamo z natančnejšim pregledom tafurijanskih teoretskih izhodišč, da bi natančneje določili teoretski aparat in tako vprašanja, ki si jih zastavlja. Obnovi sledimo usmerjeno v tisti del tafurijanskega opusa, ki je predmet najostrejših polemik in ki mu pripisujemo najizrazitejšo distinktivnost do ostalih teoretskih tradicij znotraj arhitekturne teorije, to je usmerjeno v Tafurijev predlog kritike arhitekturne ideologije, ki je umeščen znotraj marksovske kritično zgodovinske tradicije. Z nalogo želimo obravnavati najintenzivnejše teoretske formulacije določil arhitekturnega delovanja, nasloviti prevladujoče (površne) interpretacije teh ter predlagati njihovo doslednejše branje, ki je, menimo, še vedno veljavno v kontekstu sodobne arhitekture. Uspešno obnovo kritike arhitekturne ideologije razumemo kot njeno (delno) preseganje skozi strog sprejem njenih temeljnih teoretskih kategorij. Uvodoma bi naslovili osnovna problemska izhodišča, ki zaznamujejo marksovsko, torej tafurijansko, kritiko, ter se s tem lotili odpravljanja njenih najbolj poenostavljenih interpretacij. Obnovljeno interpretacijo bi gradili na natančnejši kontekstualizaciji predhodnega in neposrednega intelektualnega miljeja osrednjih besedil tafurijanske kritike. Šele na tej podlagi preverjamo produktivnost kritike arhitekturne ideologije, kot je izvorno predlagana, pri razlagi položaja in statusa arhitekturnega delovanja v trenutnem kapitalističnem ciklu.