Ograje kot družbenoprostorski pojav : idejna zasnova prenove šolskega dvorišča Osnovne šole Miška Kranjca v Ljubljani

Magistrska naloga preučuje vlogo ograj okoli osnovnih šol kot prostorskih in družbenih pojavov, ki presegajo zgolj fizično omejevanje prostora. Preko teoretičnega razmisleka naloga ugotavlja, da ograje odražajo varnostne ideologije, strah pred kriminalom in politike prisvajanja javnega prostora. Šole kot javne institucije se nahajajo v ambivalentnem položaju: med zahtevo po varnosti otrok in potrebo po dialogu z mestom. Do kolikšne mere sta varnost otrok v osnovnih šolah in ograje okrog osnovnih šol sploh povezana pojava? Empirične analize 10 ljubljanskih osnovnih šol razkrivajo, da tesno, še posebej v smislu varnosti pred prometom in zaščito pred vandalizmom šolskega objekta. Z estetsko nepremišljenimi zamejitvenimi ukrepi se krepi izolacija šolskih prostorov od javnih, kar negativno vpliva na kvaliteto mestnega javnega življenja. Še posebej izstopajoč je primer OŠ Miška Kranjca, kjer visoka stopnja zamejitve kljub mirni lokaciji izhaja iz notranjih politik šole in pomanjkljivosti arhitekturne ideje, ki bi segla do oblikovanja dovršenih zamejitvenih elementov. Projektni del predlaga prenovo šolskega dvorišča s preoblikovanjem ograje v dvojno fasado – gank, z vzpostavitvijo javne poti, s povezavo šole s šolskim igriščem in preureditvijo dela igrišča v poljavni park. Naloga prikazuje, da ograje niso nevtralni elementi, temveč simboli moči, ki oblikujejo odnose med šolo in mestom. Ključni zaključek je, da mora oblikovanje ograj okrog osnovnih šol temeljiti na interdisciplinarnem pristopu, ki usklajuje varnost šolarjev z dialogom z mestom, estetiko in inkluzivno rabo prostora. Šolski prostori naj bodo varni, a ne izolirani. Naloga opozarja na nujnost premika od ograj, ki temeljijo na strahu, k oblikovalsko premišljenim zamejitvenim elementom, izhajajočim iz družbene odgovornosti.