Muzej nenavadnih rastlin : idejna zasnova regeneracije degradiranega območja na Studencih v Mariboru

V magistrskem delu raziskujem razumevanje »narave« v zahodni misli v razmerjih med subjektivnim doživljanjem, znanstveno racionalizacijo in ideološko konstrukcijo sveta. V teoretskem delu se osredotočam na procese, v katerih se narava iz svoje »izvorne« oblike preoblikuje v objekt znanstvenega preučevanja, estetske reprezentacije in/ali kapitalistične akumulacije. Posebej me zanimata prostorski tipologiji muzeja in botaničnega vrta, ki kot prostorski manifestaciji razkrivata razpetosti; med racionalnim in domišljijskim, med opazovanjem in posedovanjem živega sveta.

Poleg fascinacije nad omenjenima tipologijama se je raziskovalni interes izoblikoval ob obisku lokacije, zaznamovane s prepletom zgodovinskih plasti in spontanih ekoloških procesov. Studenško predmestje je bilo nekoč eno ključnih industrijskih območij Maribora, v okviru katerega Železničarska kolonija skupaj s kompleksom delavnic Južne železnice (1863) ter ostalimi proizvodnimi obrati danes predstavlja izjemen spomenik bivanju in delu v zgodnjih fazah industrializacije mesta.

Analitični del naloge temelji na terenskih ogledih, pregledu arhivskih virov ter pogovorih s strokovnjaki in lokalno skupnostjo.

V projektnem delu razvijam novo muzejsko tipologijo, ki skuša preseči tradicionalno dihotomijo »naravne« in »kulturne« dediščine ter ju razume kot zgodovinsko in † zično neločljivo prepleteni entiteti. V kontekstu postindustrijske regeneracije Studencev se objekt vzpostavlja kot živi organizem – povezovalna infrastruktura območja, ki spodbuja dialog, raziskovanje in ˜ eksibilno rabo prostora.