Idejna zasnova koče pod Šmarjetno glavo in bivaka na Zahodni triglavski planoti

Triglav je že od nekdaj eden najmočnejših narodnih simbolov. S svojo mogočno severno steno je najvišja gora vzhodnih Julijskih Alp zanimala tudi sosednje narode. Pod njenim vrhom so začele rasti številne planinske postojanke, ki so poleg zatočišča obiskovalcem gora nosile tudi simbolni pomen. Danes Triglav še vedno privlači množice gornikov in alpinistov. Na njegovi zahodni strani je pomembna oporna točka Tržaška koča na Doliču, ki pa jo zaradi neprimerne lokacije vsako leto ogrožajo snežni plazovi. Po hudi poškodbi objekta pozimi leta 2009 so strokovnjaki za plazove analizirali ožjo okolico in predlagali varnejšo lokacijo koče. Planinsko društvo Gorje se je kljub opozorilom odločilo, da kočo obnovijo na prvotni lokaciji. Magistrsko delo obravnava možnost gradnje nadomestnega objekta na varnejšem območju. Zasnova nove koče upošteva značilnosti topografije in ekstremne klime. Za razliko od večine obstoječih koč, ki sledijo dolinskim načelom gradnje, predlagana rešitev upošteva sodobne smernice za gradnjo v visokogorju. Objekt je v največji možni meri samozadosten, v občutljivem gorskem okolju pa pusti minimalen ekološki odtis. Ker je Koča na Doliču v zimskem času zaprta, v bližnji okolici pozimi ni zatočišča. Zasnova novega bivaka, ki za temelj izkoristi italijanski bunker iz prve svetovne vojne, zagotavlja zimsko zavetje turnim smučarjem in alpinistom.