dom(ov) : idejna zasnova prilagoditve Bežigrajske stanovanjske soseske BS6 s poudarkom na vključevanju starejših

V preteklem stoletju se je starostna sestava prebivalstva občutno spremenila, kar je posledično prineslo velike spremembe v sestavi družbe. Dva ključna dejavnika, ki vplivata na ta pojav sta: znižana umrljivost, ki je posledično prinesla podaljšanje pričakovane življenjske dobe, ter hkrati visoka rodnost 20. stoletja. Skupaj sta pomenila povečanje števila prebivalcev in delež starejših od 64 let (65+). Ta aktualna tema se odraža na veliko področjih, med drugim tudi v arhitekturi. Staranje prebivalstva namreč zahteva premislek o prostoru, v katerem posamezniki preživljajo to življenjsko obdobje, in kaj se zgodi, ko se ne moremo več popolnoma zanesti na lastno samostojnost.

V mestni občini Ljubljana velik delež občanov živi v modernističnih soseskah, zgrajenih v času od 60-ih do konca 80-ih let 20. stoletja. So pomemben in danes zelo prepoznaven element urbanega tkiva. Vpete so v javne zelene površine in vsebujejo lastnosti, ki igrajo ključno vlogo pri oblikovanju prijetnega bivalnega okolja. Ena od teh je stanovanjska soseska BS6 (zgrajena leta 1963), ki je bila prva soseka, narejena po modelu “idealne” soseske.

Ker novo obdobje prinaša tudi nove probleme, se projekt ukvarja z možnostmi prilagoditve soseske na današnje demografskespremembe. Raziskuje idejo selitve oskrbe kposamezniku namesto selitve posameznikav oskrbo – kot je navada danes.