“Čez Belvi” : idejna zasnova prirodoslovnega muzeja in revitalizacija območja nekdanjega hotela Bellevue v Ljubljani

V magistrski nalogi na primeru Prirodoslovnega muzeja Slovenije raziskujem vprašanje človekovega posega v Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, prostor, kjer je prisoten kompleksen preplet naravne in kulturne dediščine in je nosilec številnih za meščane pomembnih vlog. Naloga na to vprašanje na podlagi teoretično analitičnih raziskav odgovori s predlogom nove lokacije na območju nekdanjega hotela Bellevue, kjer bi gradnja novega muzeja manj posegla v temeljne funkcije Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Zasnova muzeja išče ravnovesje med že prisotnimi vlogami območja, hkrati pa z odnosom nove intervencije do dediščine, ki je prisotna na lokaciji, odpira vprašanje človekovega odnosa do naravne in kulturne dediščine. Muzej umestim v prostor tako, da navidezno rekonstruiram krajino, ki postane nova muzejska krajina, razširjen javni prostor, ki presega meje grajenega okolja, prostor, kjer se obstoječe temeljne funkcije krajinskega parka prepletajo. Če poseg z umestitvijo na območje nekdanjega hotela Bellevue na prvi pogled išče ravnovesje, pa odnos intervencije do obstoječe hotelske stavbe namerno ustvarja konflikt med zunanjostjo in notranjostjo objekta in s tem opozori na nepovratnost človekovega posega v dediščino. Obodne zidove hotelskega objekta, ki je zaradi človekovega zanemarjenja in namernega uničenja propadel ohranim in rekonstruiram, v notranjosti pa z novo intervencijo reinterpretiram ključne značilnosti nekdanje prostorske zasnove. Intervencija spominja na nekakšno okostje, ki drži izpraznjeno telo hotela Bellevue pokonci in namerno išče vzporednice z muzejskimi dermoplastikami. Z intervencijo želim doseči, da obiskovalec kasneje tudi muzejske eksponate vidi v novem neidealiziranem kontekstu, sama arhitektura muzeja pa s tem postane pomembno komunikacijsko sredstvo.