Arhitektura športa kot gradnik nove države in družbe : športni objekti socialistične Jugoslavije

Magistrska naloga se ukvarja z raziskovanjem modernistične arhitekture športa, nastale na ozemlju in v času nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Osrednje vprašanje zadeva predvsem tedanjo vrednost in vpliv omenjene arhitekture, raziskuje specifike jugoslovanske arhitekture za šport, ki so zaradi posebnosti razvoja države lastne le njej.

Naloga arhitekturo športa obravnava v njenem družbeno političnem kontekstu. Posebna pozornost je posvečena pomenu vpliva družbeno političnega dogajanja tako v Jugoslaviji kot zunaj nje na razvoj arhitekture ter drugih umetnosti. Dotika se vprašanj meddržavnega povezovanja in odnosov ter življenja heterogenih narodnih skupnosti znotraj federativne države. Osredotoča se na odnos med socialistično državo oziroma družbo in arhitekturo ter športom, ter na vlogo dejavnosti arhitekture in športa pri gradnji prav te nove države in družbe.

V uvodnem delu naloga analizira in določi časovni in prostorski kontekst razvijanja arhitekture športa ter predstavi specifično vlogo arhitekture in športa v takratni jugoslovanski družbi in državi. V drugem sklopu se naloga osredotoča na zaris osrednjih dejavnikov, pomembnih za nastanek arhitekturnih objektov za šport v SFRJ. Določiti skuša skupne imenovalce, ki so prispevali k poudarjenemu razvijanju arhitekture za šport. Razvije dva sklopa športno rekreacijskih objektov. Zadnji del naloge se osredotoči na območje Slovenije. Najprej prikaže razvoj mreže obeh prepoznanih sklopov objektov v Sloveniji. Nato so podrobneje predstavljeni izbrani primeri, dva iz vsakega sklopa, ki so v okviru naloge predpostavljeni kot pomembni zaradi svojih arhitekturnih kvalitet oziroma družbeno politične vloge.