Onkraj poblaglovljenja: avtonomija in prostor skupnega v arhitekturi

Arhitekturna produkcija prostora v sodobnih družbah je postala osrednji mehanizem blagovne fetišizacije in privatizacije skupnih dobrin, ki poganjata naraščajočo okoljsko in družbeno prekarnost. Ta kompleksnost ustvarja potrebo po kritičnem premisleku vloge arhitekture pri oblikovanju človeških razmer ter po razvoju alternativnih, na skupnem dobrem utemeljenih prostorskih praks.

Bistven del tega izziva predstavlja razumevanje prepletenih problematik: od pogojev poblaglovljenja arhitekturnih praks, ki družbene odnose reducirajo na menjalno vrednost, prek analize omejitev in transformativnih potencialov obstoječih arhitekturnih rešitev, do konceptualizacije skupnega prostora kot mesta odpora proti prevladujoči tržni logiki. To pred arhitekturno teorijo postavlja nove filozofske, politične in aplikativne izzive, ki zahtevajo interdisciplinarno povezovanje arhitekturne misli, kritične teorije in politične filozofije

Projekt se tega izziva loteva z vzpostavitvijo konceptualnega okvira za arhitekturo skupnega prostora, ki ga bo raziskovalna skupina razvijala skozi kritično analizo pogojev poblaglovljenja prostora in njenih utemeljitev v zasebni lastnini. Takšen pristop omogoča prepoznavanje in vrednotenje praks, ki presegajo prevladujočo tržno logiko in spodbujajo kolektivno avtonomijo, solidarnost in oblike skupnega bivanja. Razviti konceptualni okvir bo preizkušen skozi analizo konkretnih arhitekturnih projektov in participativnih praks ter skozi javne intervencije in razstavno dejavnost.

Z namenom zagotavljanja aplikativne vrednosti in širšega dosega bodo rezultati posredovani tako znotraj akademske skupnosti kot v javnem prostoru prek seminarjev, delavnic, mednarodne konference in spletne platforme, namenjene kritičnim intervencijam v javno sfero. Takšen pristop bo dolgoročno prispeval h krepitvi emancipatornih arhitekturnih praks ter k bolj premišljenemu in odgovornemu odločanju v smeri skupnega dobrega.

Sestava projektne skupine: SICRIS