Analiza stanja na področju arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji – evidentiranje, vrednotenje in varovanje primerov kakovostne (trajnostne) arhitekturne prakse

O PROJEKTU

Raziskovalni projekt obravnava celovito in interdisciplinarno presojo kakovosti javnih vrtcev in šol v Sloveniji, na podlagi katere bodo z interdisciplinarnega vidika izdelane smernice za kakovostno zasnovo stavb in prostorov za vzgojo in izobraževanje otrok.
Fond stavb za vzgojo in izobraževanje je obsežen, saj predstavlja večji del javnega stavbnega fonda v Sloveniji. Grajeni prostor v sodobnem pristopu k vzgoji velja kot pomembno učno okolje in je kot tak prepoznan kot tretji vzgojitelj. Iz tega sledi, da je lahko zelo pomemben faktor v procesu vzgoje in izobraževanja, zato načrtovanje in oblikovanje vrtcev in šol spada med najpomembnejše in najodgovornejše naloge arhitekturne stroke. Tradicionalni prostor za varstvo in skupinsko učenje je v zadnjem času pridobil nove, inovativne funkcije v pedagoških pristopih, ki temeljijo na obravnavanju otrok kot individualnih osebnostih z lastnim ustvarjalnim potencialom. Nove funkcije sodobnega prostora, namenjenega vzgoji in izobraževanju otrok, pa zahtevajo tudi ukrepe in smernice za njegovo načrtovanje in oblikovanje. Prostorski normativi terjajo čedalje večje površine, pojavljajo se zahteve po fleksibilnih in raznovrstno zasnovanih prostorih. Pojavljajo se tudi druge (velikokrat tudi zakonsko pogojene) zahteve kot je večanje energijske učinkovitosti stavb, izboljševanje protipotresne, požarne in splošne varnosti, dostopnosti za gibalno ovirane itd. Te zahteve narekujejo množico posegov v obstoječ stavbni fond (npr. energijske prenove, prilagoditve velikosti prostorov, prezidave,…). Posegi so večinoma parcialni, usmerjeni v izboljšanje oz. spreminjanje na le enem področju, zato imajo pogosto številne negativne posledice na drugih področjih.
Raziskovalni projekt se bo osredotočil na javne šole in vrtce, ki jih je v Sloveniji daleč največ. Redke zasebne tovrstne ustanove imajo največkrat zelo usmerjene vsebine, čemur se običajno prilagaja tudi stavba. Osrednje raziskovalne vsebine se bodo usmerile na preučevanje obstoječih stavb, torej prostorov vrtcev in osnovnih šol, z vidika trajnostne arhitekturne zasnove, ki vključuje prostorsko zasnovo (fleksibilnost, prilagodljivost, pestrost…) in umestitev objektov v prostor/krajino, likovno kompozicijske značilnosti prostora za vzgojo in učenje, uporabo materialov, izbor sistemov za zagotavljanje bivalnega ugodja (osvetlitev, ogrevanje, prezračevanje, senčenje…), povezovanje zunanjih in notranjih prostorov, povezovanje šole s širšim socialnim okolje naselja itd.
Fizični ali grajeni prostor vrtca in šole vpliva na proces učenja, na odnose in kulturo, na učne rezultate, na povezovanje ali partnerstvo ipd., zato bo v okviru raziskovalnega projekta proučevan tudi s pedagoškega vidika: kot inkluzivni učni prostor, ki je prilagojen potrebam različnih uporabnikov, ki imajo pogosto tudi drugačne potrebe; kot interaktivni prostor, ki naj omogoča interakcijo s predmeti, različnimi gradivi, vrstniki, odraslimi ipd.; spodbuja ustvarjalnost in inovativnost, tudi z vključevanjem posebej oblikovanih predmetov, ki navdihujejo, omogoča zdravo delovno okolje in ki delujejo za in ne proti učencem in zaposlenim itd.

KLJUČNE BESEDE:
Vrtci, šole, arhitektura, oblikovanje, kakovost, trajnost, prenova, šolski prostor

RAZISKOVALNI PROBLEM
Kvaliteta prostora oz. stavbe za vzgojo in izobraževanje je odvisna od množice dejavnikov. Ti so med seboj povezani in praviloma tudi hierarhično strukturirani. Sprememba enega dejavnika vpliva na druge. Pri snovanju novih stavb kot pri spreminjanju obstoječih je zato potreben celostni pristop, ki preveri in upošteva medsebojne učinke ter jih pri implementaciji rešitev med seboj tudi uravnoteži.
Izrazito parcialni posegi (npr. delne energetske prenove) so zato škodljivi, kar se je v praksi že potrdilo. Starejše stavbe in prostori, ki so bili celostno kakovostno načrtovani za otroke,  v sodobnem času z neustreznimi prenovami, energetskimi sanacijami in nestrokovno izvedenimi vzdrževalnimi deli izgubljajo svojo kakovost. Z njimi pa se izgublja tudi naša kulturna identiteta. Vplivi, ki jih prinaša izvajanje trajnostnega koncepta na kakovostno arhitekturno zasnovo objektov in na kakovostno bivanje v stavbah vrtcev in šol, niso vedno ali v celoti pozitivni.
Parcialni posegi so posledica dejstva, da so trenutni formalno uveljavljeni normativi usmejeni predvsem v tehnološki, energetski, varnostni in organizacijski vidik zasnov ter osnovne ekonomike (doseganja predpisanih velikosti prostorov). Drugi vidiki pa so formalno manj (ali celo ne-) normirani in v praksi praviloma podrejeni, pogosto celo neupoštevani.
Pogosto neustrezno vrednotenje pomena celovite kakovosti prostora in arhitekture vzgojno izobraževalnih stavb (na nivoju države, investitorja in upravljavca: občine, vodstva vrtcev in zaposlenih ter uporabnikov), je med drugim tudi posledica splošne nizke kulturne ozaveščenosti družbe, pa tudi odsotnosti nacionalnih dokumentov, zakonov, predpisov in pravilnikov, ki bi to področje regulirali.  Na pedagoškem področju je vzpostavljenih kar nekaj nacionalnih dokumentov, ki obravnavajo področje kakovosti vzgoje, vendar le redki omenjajo prostor oziroma ne obravnavajo vsebine interdisciplinarno.
Da bi zavrli slabšanje razmer in negativne posledice neprimernih posegov ter izvedb, je potrebno na formalnem normativnem nacionalnem nivoju uveljaviti tudi druge vidike kvalitete prostora in arhitekture vzgojno izobraževalnih stavb. Pri tem je potrebno zagotoviti interdisciplinaren pristop.

METODE DELA
Predlagani raziskovalni projekt se osredotoča na obravnavo fizičnega prostora vzgojno izobraževalnih ustanov (vrtci in osnovne šole) z vidika različnih strok, ki so bodisi vključene v proces vzgoje in izobraževanja ali pa imajo pomembno vlogo pri načrtovanju in gradnji stavb.
Primarno bo problematika obravnavana z vidika:
A. »ARHITEKTURA« – projektni partner Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo: arhitektura, urbanizem, arhitekturne tehnologije (vključno energijski vidik),
B. »PEDAGOŠKA STROKA« – projektni partner Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta: pedagoška stroka, psihologija

Sekundarno bo problematika obravnavana z vidika: krajinske arhitekture; medicine; varstva kulturne dediščine; ekonomije (načrtovanje in vodenje investicij ter upravljanje). Strokovnjaki z naštetih področij bodo sodelovali na vabljenem posvetu, ki je načrtovan v 2. letu projektnih aktivnosti.
Fizični prostor vzgojno izobraževalnih ustanov bo obravnavan tudi s stališča uporabnika. Podatki v raziskavi se bodo deloma zbirali z metodo anketiranja ali razgovorov s predstavniki različnih uporabniških skupin (vzgojitelji/učitelji, otroci, starši).

Metodo dela lahko na kratko razdelimo na tri glavne vsebinske sklope:
– Evidentiranje: celovit pregled in izbor ključnih primerov stavb iz nabora obstoječih stavb po vnaprej določenih kriterijih
– Vrednotenje: kaj pri (izbranih) obstoječih stavbah je kvalitetno in zakaj? Prepoznavanje/opredelitev kvalitet prostora/ stavbe z interdisciplinarnega vidika (arhitektura, pedagogika, uporabnik)
– Varovanje: opredelitev, kako in s kakšnimi načeli prepoznane kvalitete ohraniti. Evidentiranje glavnih normativnih ovir (kaj v predpisih »ruši« prepoznane kvalitete)

Stavbe vrtcev in šol bomo obravnavali ločeno, kot dve vzporedni raziskavi po enaki metodi. Vzporedno bo potekala raziskava na arhitekturnem in pedagoškem področju, ki bo zajemala tudi vključenost uporabnika. V celotni raziskavi se bosta prepletali induktivna in deduktivna metoda, pa tudi primerjalna metoda.

POMEN PROJEKTA
Kot ključen prispevek k razvoju stroke lahko štejemo pričakovan rezultat celostne analize in vrednotenja arhitekturne tipologije slovenskih javnih vrtcev in šol, kar v Sloveniji še ni bilo narejeno in predstavlja vzorčen primer evidentiranja tudi za druge oblike javnih institucij (srednje šole, visokošolske zavode, javne knjižnice, ipd.).
V sklopu dela bodo razvite tudi izvirne znanstveno raziskovalne metode preučevanja študije primerov, ki hkrati združujejo znanja temeljnih in dopolnilnih znanj strok, ki se ukvarjajo z vrtci in šolami.
Arhitektura bo z raziskovalnim projektom pridobila celovit vpogled v stanje na področju kakovostne arhitekture javnih vrtcev in šole ter vsebinska izhodišča za bodoče delo na tem področju. Gre za prvovrstno strokovno gradivo, ki ga stroka pogreše ne le na področju omenjene tipologije, ampak dejansko na vseh segmentih gradnje stavb družbenega pomena.
Pedagogika bo s projektom pridobila nabor praks, kako je možno dane prostorske značilnosti vrtcev in šol v največji možni meri izkoriščati za izvajanje kakovostnejše vzgoje in izobraževanja ter kako je mogoče manj primerne prostore s prilagoditvami  in predelavami pedagoško izboljšati.

V času poteka projekta CRP-2016 »Analiza stanja na področju arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji – evidentiranje, vrednotenje in varovanje primerov kakovostne (trajnostne) arhitekturne prakse«, sta bila na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport organizirana dva zaporedna dogodka:

– OKROGLA MIZA – PREDSTAVITEV RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ VABLJENIM STROKOVNJAKOM (28.XI. 2017, 9.00 – 13.00, Velika sejna soba MIZŠ)

– STROKOVNI POSVET – PREDSTAVITVE STROKOVNJAKOV (23. januar 2018, 9.00 – 16.00, Velika dvorana MIZŠ)

Poleg članov raziskovalne skupine so na obeh dogodkih sodelovali tudi strokovnjaki različnih področij. Na podlagi izhodiščnih vprašanj, ki so bila predstavljena na okrogli mizi, so pripravili predstavitve na interdisciplinarnem posvetu, v katerih so izpostavili ključne parametre, ki definirajo kakovosten prostor s stališče njihove stroke.

Vabljeni strokovnjaki so s svojimi prispevki bistveno nadgradili zastavljene cilje projekta, saj so v nadaljnjem sodelovanju pripravili prispevke za monografijo POGLEDI NA PROSTOR JAVNIH VRTCEV IN OSNOVNIH ŠOL.

DOSTOP DO ELEKTRONSKE VERZIJE