Razširjene prakse arhitekture

Termin “sodobna prostorska praksa” opisuje nabor različnih disciplinarnih aktivnosti, ki
presegajo najbolj razširjeno arhitekturno dejavnost načrtovanja stavb. S spreminjajočo
se družbeno vlogo stroke se spreminjajo tudi arhitekturne strategije in pristopi k
doseganju specifičnih arhitekturnih ciljev. Predmet raziskuje in kaže, na kakšne načine
lahko deluje sodobna arhitekturna praksa, kakšna je njena vloga v odnosu do
spremenjenih družbenih okoliščin in kako se posledično spreminja njena produkcija,
kakšen je bil razvoj arhitekturne prakse skozi čas, in obravnava spremembe, ki so
vplivale na nove organizacijske modele in razvoj strategij v arhitekturi.
Predmet preučuje, kako lahko danes delujejo različne arhitekturne poddiscipline, kot
so projektant arhitekture, prostorski načrtovalec, oblikovalec, teoretik, kritik, pedagog,
kurator, aktivist, ipd, …, ter kakšni so lahko novi organizacijski modeli teh dejavnosti in
na kakšen način se lahko preklapljajo ali povezujejo. Poleg tega predmet raziskuje tudi
manj uveljavljene ali povsem nove načine arhitekturnega delovanja ter iz njih
izhajajočo produkcijo, kot na primer kulturne pobude in grajene spekulacije.
Obravnavani bodo primeri praks, ki presegajo ustaljene organizacijske modele in
delujejo na področjih, ki presegajo standardno razumevanje arhitektovega dela in
arhitekturnega objekta.