Oblikovanje

  • Urna obremenitev

Predmet poglobljeno in sistematično obravnava prakso oblikovanja kot orodje raziskovanja in refleksije. Vsebina predmeta dopolnjuje individualno delo doktorandov. Skozi raziskavo različnih primerov doktorand razvija lastno doktorsko delo: teorijo opredmeti skozi ali s pomočjo prakse na širšem področju oblikovanja in služi kot uvod v samostojno doktorsko delo.
Predavanja obravnavajo različne vidike in komponente oblikovalske discipline: povezovanje kritične teorije, refleksije in projektiranja v družbeno-političnim in kulturnim kontekstom. Predmet je osredotočen na prepoznavanje kompleksnih problemov v odnosu do drugih disciplin (znanost, tehnika, humanistika, filozofija, umetnost, …) ter na način njihove integralne rabe v projektnem delu, ki se kaže v konceptualizaciji posameznega dela in načinu prezentacije oblikovalske misli.

Kandidati preučujejo načine usmerjanja oblikovalskega védenja in razmišljanja v produkcijo skozi artikulacijo realnih zunanjih faktorjev kot tudi preko odzivov nanje in njihovih dologoročnih učinkov. Cilj predmeta je seznanitev z najpomembnejšimi tokovi, teorijami in predvsem posameznimi projekti, ki so dolgoročno spreminjali način delovanja, razumevanja, mišljenja. Pri tem doktorandi obravnavajo tako historične primere kot primere aktualne produkcije, v skladu s svojo usmeritvijo izbrane teme.

Raziskovanje se lahko odvija skozi posamezne discipline oblikovanja (kot so na primer: grafično oblikovanje, industrijsko oblikovanje, unikatno oblikovanje, ilustracija, fotografija, interaktivno oblikovanje …) ali preko povezovanja posameznih disciplin oblikovanja ali pa preko interdisciplinarnega povezovanja z drugimi področji študija Umetnosti na 3. stopnji.