Arhitektura ustvarjalnega mišljenja

Priča smo številnim demografskim spremembam in ekološkim katastrofam.
Arhitektura postaja v veliki meri orodje za plemenitenje kapitala, sredstvo za
povečevanje razlik med bogatimi in revnimi. Pojavlja se vprašanje ali so
tradicionalna arhitekturna orodja še primerna za ustvarjanje boljšega sveta? Ali
pa postajajo prav nasprotno, orodje, ki vodi v neželeno prihodnost. Predmet
Arhitektura ustvarjalnega mišljenja bo predstavljal miselna orodja za ustvarjalno
razmišljanje, ki segajo tudi izven običajnih ustaljenih arhitekturnih, metodoloških
praks. Z namenom izboljšave sveta v katerem živimo, bo izobraževanje potekalo
na osnovi lateralnih orodji razmišljanja (Edward de Bono), ki so pripomoček za
ustvarjalno mišljenje. Kreativen način razmišljanja bo poskušal aktivno
odgovoriti na problematiko trenutnega stanja v prostoru in času, ter študente
privesti do optimistične vloge arhitekta, ki bo sposoben sodelovati pri
oblikovanju ljudem in okolju prijazne prihodnosti. Ta orodja je na naši šoli
uporabljal že prof. Edvard Ravnikar, saj so mu predstavljala teoretsko osnovo za
njegovo pedagoško delo. Predmet bo tudi kritično presodil sodobno arhitekturno
in urbanistično prakso ter s pomočjo orodja arhitekturnih analogij ustvaril
kreativno perspektivo za bodoče arhitekte. Metodološko arhitekt uporablja
anologije kot igro domišljije, ki jo kasneje preoblikuje v ustvarjalno dejanje. Na
podlagi analize realiziranih in nerealiziranih projektov, njihovih primerjav in
kontrastov, bo predmet uvajal nova miselna orodja za arhitekte.

Lana Arih, Anti-vitruvijska hiša, 2024