Gostujoče predavanje: Begunska dediščina, DAAR

Vabljeni na gostujoče predavanje Sandi Hilal in Alessandra Pettija iz DAAR (Decolonizing Architecture Art Research). Predavanje bo v torek 19. 3. ob 17:00 po Zoomu (https://uni-lj-si.zoom.us/j/97674548133), pri čemer bo tudi projicirano v Plečnikovi predavalnici. Vljudno vabljeni v Plečnikovo predavalnico na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Datum: Torek 19. 3. 2024 ob 17:00 preko ZOOM-a.

Lokacija: Zoom (https://uni-lj-si.zoom.us/j/97674548133) in projekcija v Plečnikovi predavalnici.

BEGUNSKA DEDIŠČINA 

80 % prebivalcev Gaze so begunci, pri čemer so njihove rojstne vasi oddaljene le nekaj kilometrov stran od begunskih taborišč. Nakba (arab. katastrofa), pregon 2/3 palestinskega prebivalstva z območja današnjega Izraela leta 1948, še vedno traja. Njen fizični izraz in materialni dokaz so palestinska begunska taborišča, ki predstavljajo trpljenje milijonov Palestincev. V času, ko prebivalce Gaze ali pobijajo, ali preganjajo, ko rušijo njihov dom, palestinska begunska taborišča ostajajo temeljno vprašanje, ki spodkopava mir med državami, kulturami in religijami. Taborišče samo je materializacija zločina, in samo po sebi nastopa kot vprašanje, ki  zahteva pravico, vrnitev zemlje in spremembo razmerij moči. 

Begunska taborišča naj ne bi imela ne zgodovine in ne prihodnosti; temveč naj bi bila pozabljena. Zgodovina begunskih taborišč se nenehno briše in zavrača. Edina priznana zgodovina je zgodovina nasilja in ponižanja. In vendar je taborišče tudi kraj, bogat z zgodbami, ki jih pripoveduje njegovo urbano tkivo. S sledenjem, dokumentiranjem, razkrivanjem in predstavljanjem begunske zgodovine onkraj pripovedi o trpljenju in razseljevanju je Begunska dediščina poskus, da bi si zamislili in prakticirali “begunstvo” onkraj humanitarnosti.  Takšen proces ne zahteva le ponovnega razmisleka o begunskem taborišču kot političnem prostoru: zahteva ponovno opredelitev begunca kot subjekta v izgnanstvu in razumevanje izgnanstva kot sodobne politične prakse, ki je sposobna izpodbijati status quo. Priznanje “dediščine kulture izgnanstva” predstavlja novo perspektivo, s katere si je mogoče predstavljati in doživljati družbene, prostorske in politične strukture onkraj zamisli nacionalne države. 

Alessandro Petti je profesor arhitekture in socialne pravičnosti na Royal Institute of Art. Sandi Hilal je gostujoča profesorica na Univerzi Lund. Leta 2007 sta soustanovila raziskovalni kolektiv DAAR – Decolonizing Architecture Art Research – www.decolonizing.ps. DAAR je prejemnik številnih nagrad, med njimi Zlati lev na beneškem arhitekturnem bienalu leta 2023. 

Predavanje bo potekalo v angleščini, preko Zooma, spremljali ga bomo pa tudi v Plečnikovi predavalnici. Predavanju sledi diskusija in v ta namen predavatelja v branje in pregled predlagata publikacijo, ki so jo pripravili, iz katere predavanje tudi izhaja:HERITAGE REFUGEE-(MA) FINAL X.pdf

REFUGEE HERITAGE 

80% of the Gaza´s population are refugees, their villages of origin are located just few kilometres away. The Nakba, the expulsion of 2/3 of the Palestinian population in 1948 is an ongoing event of displacement. As its physical expression and material evidence, Palestinian Refugee Camps represents the suffering of millions of Palestinians. In a moment in history in which the population in Gaza is being either killed or expelled, and home being demolish, Palestinian refugee camps remain a fundamental issue undermining peace between states, cultures and religions.  The camp itself is the materialization of a crime and is in itself a question that calls for justice, land restitution and a change of power relations. 

Refugee camps are meant to have no history and no future; they are meant to be forgotten. The history of refugee camps is constantly being erased and dismissed. The only history that is recognized is one of violence and humiliation. Yet the camp is also a place rich with stories, narrated through its urban fabric. In tracing, documenting, revealing and representing refugee history beyond the narrative of suffering and displacement, Refugee Heritage is an attempt to imagine and practice ‘refugeeness’ beyond humanitarianism.  Such a process requires not only rethinking the refugee camp as a political space: it calls for redefining the refugee as a subject in exile and understanding exile as a contemporary political practice that is capable of challenging the status quo. The recognition of “the heritage of a culture of exile” constitutes a new perspective from which social, spatial and political structures can be imagined and experienced, beyond the idea of the nation-state.

URL povezave:

Zoom: https://uni-lj-si.zoom.us/j/97674548133

PDF:HERITAGE REFUGEE-(MA) FINAL X.pdf