Papirnata arhitektura – ali kako so gradili arhitekturo, ki ni bila nikoli zgrajena

Arhitekturo običajno razumemo kot dejavnost, katere naloga je projektiranje zgradb, ki bodo tudi zgrajene in bomo v njih lahko stanovali, delali, preživljali prosti čas, skratka, živeli. Veliko projektov, ki so načrtovani za izgradnjo, sicer ostaja neuresničenih. Obstajajo le na papirju ali ekranu. To je njihova žalostna usoda. A sestavni del prakse arhitekture je tudi snovanje zgradb in prostorov, ki niso mišljeni za to, da bi bili zgrajeni. Obstajajo le na papirju in to je tudi njihova realizacija, uresničitev. Realizirani so v risbi. Za eno od oblik takšne arhitekture, ki se je vzpostavila v 80. letih prejšnjega stoletja, se je uveljavil izraz papirnata arhitektura. Poimenovanje izvorno označuje delo mladih arhitektov, ki so delovali v okviru Arhitekturnega inštituta v Moskvi, kot so bili Yuri Avvakumov, Alexander Brodsky, Ilya Utkin in Mikhiel Belov. Delo teh arhitektov – njihovi fantazijski in na nek način utopični projekti – me bodo v tej nalogi posebej zanimali. Zanimal me bo tudi širši problem ustvarjanja t. i. papirnate arhitekture ali arhitekture na papirju. V nalogi jo bom obravnavala kot pojav ali usmeritev, ki je pomembna za prakso arhitekture nasploh. V prvem poglavju se bom posvetila vprašanju, kaj sploh je papirnata arhitektura in kako se je prvič pojavila. V drugem poglavju bom predstavila zgoraj navedene arhitekte in nekatera njihova dela. Gre tako za risbe kot tudi besedila, kar kaže na to, da so za izražanje uporabljali dva jezika; zanimala me bo povezava med njima. Večino omenjenih del so poslali na mednarodne idejne natečaje publikacije Shinkenchiku. V tretjem poglavju bom zato raziskala, kaj je predstavljal Shinkenchiku in kako so delovali idejni natečaji. Nekaj sodelujočih je bilo tudi jugoslovanskih arhitektov. Spomnila bom na nekatere izmed njih in predstavila najzanimivejša dela. Skozi nalogo bom pokazala, kaj torej je arhitektura, ki ne gradi. Ta pa je v nenehni povezavi z arhitekturo, ki pa gradi. Prvi bi lahko rekla disciplina, drugi pa poklic. V zadnjem poglavju bom predstavila še, kaj pomeni eno, kaj drugo in kakšna je povezava med njima. Namen naloge je pokazati, da je papirnata arhitektura ali arhitektura na papirju, kljub temu da ni bila zgrajena, še vedno arhitektura. Pomembna je za samo mišljenje arhitekture in kot takšna vpliva na arhitekturo kot gradnjo. Podobno kot t. i. realizirana arhitektura ima tudi papirnata arhitektura materialne učinke.