Uporaba vetrnih modelov pri modeliranju zazidave na primeru soseke Novi Bežigrad v Ljubljani

Urbana klima velja za eno izmed pomembnejših okoljskih kriterijev pri urbanističnem načrtovanju, saj ta pomembno vpliva na sam projekt in njegovo umestitev v prostor. Osrednja tema preučevanja so klimatski pogoji. Natančneje, se magistrska naloga ukvarja z vetrovi v urbanem okolju, njihovo smerjo, intenziteto ter spremembami, glede na nove posege v prostoru. Teoretičen del naloge obsega pregled literature uveljavljenih študij vetrnih simulacij in pregled področne zakonodaje s komentarjem. Za ustrezno delovanje novega posega v prostoru se je smiselno posluževati simulacijskih CFD tehnik ali uporabiti tiste oblike in stavbne tipologije, ki so se v prostoru že izkazale in izpolnjujejo pričakovane cilje. Študija primerov v analitičnem delu naloge aplicira rezultate na projektni del in je namenjena podpori in usmerjanju urbanih oblik z namenom izboljšanju udobja in kakovosti zračnosti okolja. V nalogi raziskujem vprašanje, kako posamezni morfološki modeli vplivajo na mikro in makro pogoje urbane klime v prostoru. Začetna urbanistična rešitev soseske Novi Bežigrad je predstavljena kot model realnega projekta in kot rezultat obstoječih urbanističnih in arhitekturnih praks ter zakonskih določil. Projekt je predstavljen v računalniškem modelu in analiziran z vidika pozitivnih in negativnih učinkov njegovega vpliva na veter v območju urejanja ter na širše območje v okolici. Končna rešitev je izpeljana iz izsledkov vetrne analize.