Tipologija (so)bivanja 65+ : razvoj modela disperznih skupnosti za starejše v mestni strukturi

Magistrska naloga se ukvarja z demografskim problemom večanja števila starega prebivalstva, prezasedenostjo kapacitet domov za ostarele, pomanjkanjem sodobnih tipologij bivanja in problemom odmikanja starih na obrobje mesta zunaj mestnega življenja, na obrobje družbe. Naloga skozi razumevanje razvoja bivanja starejših, analizo trenutnih tipologij in raziskovanjem možnih lokacij pride do zaključka, da je potrebna disperzna razporeditev manjših enot bivanja za starejše, s ciljem, da zmanjšamo občutek institucionalizacije bivanja starostnikov, hkrati pa tako omogočimo, da se starostnik postara v domačem okolju, ki mu je poznano, je nanj navajen in navezan. Toda kakšna je primerna tipologija bivanja za starostnika? Potrebno je načrtovanje tipologij bivanja za starejše, ki se prilagaja karakterju mesta in načinu bivanja, ki so ga imeli do sedaj. Z zasnovo treh konceptov bivanja, kot treh odgovorov na tri glavne karakterje mesta Ljubljana je vpeljana rešitev, ki se ne ukvarja zgolj z bivanjem, temveč s socialnimi interakcijami na ravni starostnik, bivalna enota, skupnost, objekt, mesto. Vpeljani novi modeli bivanja se ukvarjajo z ravnmi zasebnosti in ravnmi skupnega glede na karakter bivanja. Tako dobimo model bivanja z bolj individualnim karakterjem – model individualne skupnosti, ki na subtilen način omogoča interakcije med stanovalci. Model sobivanja manjše skupnosti po vzoru karakterja družine, kjer je v ospredju skupno življenje stanovalcev, ter model makro skupnosti, kot nekakšne bivanjske skupnosti starejših, kjer se neprestano prepletata karakterja zasebnega in skupnega življenja. Bivanjska rešitev starejših je tako v bivanje starejših z mestom in v mestu ali drugače bivanje starejših v družbi in z družbo.