Srečno 300! : idejna zasnova revitalizacije klasirnice v premogovniku Velenje

Premogovnik Velenje v Šaleški dolini predstavlja največje slovensko nahajališče premoga in je danes še edini delujoči premogovnik v Sloveniji. Njegovo delovanje se zaradi pomanjkanja lignita, ekoloških razlogov in predvsem Evropske direktive o izstopu iz premoga postopoma opušča. Energetski prehod bo za sabo pustil številne posledice v gospodarstvu, družbi ter navsezadnje tudi v samem prostoru. Veliko mest, med njimi tudi Velenje, bo postavljenih pred vprašanje, kako se soočiti s transformacijo mesta.

V projektu obravnavam klasirnico kot del premogovniškega proizvodnega kompleksa, ki že 25 let ne obratuje več. Že večkrat je bila predlagana za rušitev, kar pa bi z vidika industrijske kulturne dediščine, kot tudi z vidika prepoznavnih prostorskih dominant, za prostor predstavljalo nepredstavljivo škodo. V nalogi se ukvarjam z vprašanji industrijske dediščine, identitete prostora, povezovanja različnih zgodovinskih plasti ter oživljanja opuščene grajene strukture. Ključno izhodišče pri revitalizaciji obstoječega degradiranega objekta so načela trajnostnega razvoja in ponovne uporabe. Prilagodljiva ponovna uporaba daje mestu novo življenje, ter prepreči degradacijo obstoječih zapuščenih območij. Opuščena klasirnica s svojo dominantno lego v prostoru predstavlja izjemno priložnost za umestitev novih programov za potrebe mesta. Z nalogo želim kritično opozoriti na pomen prepoznavanja pomembnih degradiranih struktur v mestih, ki brez strokovne valorizacije postanejo predmet rušitve za nove investicijske projekte, kar pa seveda ni skladno z načeli krožnega gospodarstva, ter varstva okolja. Glavna vizija mesta Velenje in njegovega nadaljnjega razvoja temelji na športno–rekreacijskem turizmu. Mestna občina Velenje namerava razširiti obstoječi rekreacijski prostor ob Velenjskem jezeru z novim adrenalinsko-rekreacijskim centrom. Namesto izgradnje novih športno-rekreacijskih površin in objektov je opuščena stavba klasirnice s svojo tipološko zasnovo izjemna priložnost za umestitev predvidenih programov in hkrati omogoča, da kompleks postane del javne mestne strukture. Objekt klasirnice se s svojo obstoječo konstrukcijsko zasnovo primarnega armiranobetonskega skeleta in kompozicijo fleksibilnih volumnov v notranjosti stavbe ohrani. Prav tako se ohranijo pomembni premogovno-industrijski elementi objekta (silosi), ki ohranjajo premogovno identiteto samega prostora. Na novo pa se umestijo športno-rekreacijski programi, ki se skozi etaže medseboj vertikalno prepletajo. Projekt prenove objekta umešča nove dejavnosti za potrebe mesta v že obstoječe volumne in poskuša vzpostaviti dialog med novimi funkcijami in notranjostjo objekta s širšim mestnim prostorom.