Nebesna širitev : misija Aether : idejna zasnova samozadostnega habitata na Luni

Zaradi nepotešenega zanimanja o naravi predmetov, ki jih vidimo na nočnem nebu in zagnanosti do raziskovanja neznanega, se meje naših znanstvenih in tehničnih ved nenehno premikajo. Neprestana želja po raziskovanju in preseganju mej poznanega že tisočletja koristi naši družbi.

Naloga se ukvarja s problematiko pomanjkanja rešitev daljšega bivanja v izvenzemeljskem okolju, ki vključuje reševanje problemov odsotnosti magnetnega polja, odsotnosti atmosfere, manjše sile gravitacije, prisotnosti mirkometeroidov, ekstremnih temperaturnih razponov, kozmičnega sevanja oz. zagotavljane ustreznih tehnoloških, psihofizičnih ter okoljskih pogojev.

S pomočjo pregleda znanstvene literature, pogovorov s strokovnjaki in raziskovalci različnih disciplin, ki se ukvarjajo z obravnavano temo ter na podlagi analiz, primerjave, vrednotenja in relevantnosti obstoječih predlogov habitatov in rezultatov preteklih eksperimentov ter ob pregledu raziskav, vezanih na pogoje, snovanje in delovanje zasnove, v nalogi postavim izhodišča. Za konstruiranje in analizo topografije uporabim podatkovno bazo NASE in lidar tehnologije.

Idejna zasnova ustvarja delovno-bivalno okolje in omogoča dolgotrajno bivanje z ohranjanjem psihofizičnega ugodja. Habitat je sestavljen iz številnih modulov, ki so z raketo Starship transportirani do luninega površja in sestavljeni s pomočjo daljinskega upravljanja in umetne inteligence. Sestav je zasnovan na nivoju avtonomne enote, ki se lahko z multipliciranjem poveže tudi v širšo urbano mrežo.