Idejna zasnova železniške postaje Brnik ob Letališču Jožeta Pučnika

Cilj magistrske naloge je, povezava največjega državnega letališča z železnico ter na tak način omogočiti trajnostno potovanje slovenskim državljanom, kakor tudi turistom.

Železnice se na slovenskem prvič v prostoru pojavijo leta 1848, ko je do Maribora zapeljal prvi vlak na trasi južne železnice, projekta, ki je Habsburško monarhijo povezal s Trstom (Italija), glavnim državnim obmorskim pristaniščem.

Železnica, ter z njo potniški promet, sta se postopoma razvijalado 70. let prejšnjega stoletja, ko so se gradile zadnje proge. Odtakrat pa do danes, v samostojni državi nismo uspeli zgraditinobene nove proge, z izjemo drugega tira od Divače do Kopra,ki je še vedno v gradnji. Zadnja leta se ponovno vlaga v na-dgradnjo železniških storitev kakor tudi osmišlja širše potniškein logistične strategije, ki v prostor umeščajo nove proge in stem krajšajo razdalje potnikom in tovoru.

V preteklosti se je velikokrat pojavila ideja, da bi se brniško le-tališče povezalo po vzoru vseh večjih in manjših letališč po Ev-ropi s tipom tirne infrastrukture. Tako bi se letališču omogočilnadaljnji razvoj in bi se sočasno razširila pokritost regijskih lju-bljanskih prog za večjo povezljivost s centrom prestolnice.

Skozi zgodovinske analize, primere dobrih praks po Evropiin obstoječem stanju letališke infrastrukture na brniškem le-tališču, sem v prostor umestil novo železniško postajo, kotregijsko modalno križišče v SZ delu države, ki širše potniškoobmočje nadgradi z namestitveno dejavnostjo za krajši čas.