Beyond marginalisation: Sustainable mobility as a tool for urban revitalisation in Karantina, Beirut

Namen tega magistrskega dela je razumeti trajnostno mobilnost kot komponento družbeno trajnostne revitalizacije obrobnih, revnejših urbanih območij. Začetna poglavja na kratko predstavljajo problematiko urbane segregacije in obrobnih sosesk, sledi osrednji del z opredelitvijo ključnih razlogov, zakaj sta za doseganje višje življenjske kakovosti v revnejših območjih nujni urbana prenova in posledično večja družbena raznolikost (v smislu dohodkovnih razredov). V magistrski nalogi pa se želi izpostaviti tudi nevarnosti gentrifikacije, ki se pojavi še zlasti ob projektih urbane prenove. V tem kontekstu se uvaja pojem trajnostne mobilnosti: najprej kot bistvena komponenta večine projektov urbane prenove, nato kot predpogoj za povečanje družbene raznolikosti, nenazadnje pa kot potencialno orodje proti gentrifikaciji, kar lahko privede torej do višje družbene trajnosti v procesu urbane prenove. Geografski kontekst projektnega dela naloge je Bejrut, dokaj segregirano in družbeno neenako mesto. Poleg teh značilnosti, je težava libanonske prestolnice skorajšnja popolna odsotnost trajnostnih oblik lokalne mobilnosti. Lokacija projektnega preizkusa je območje Karantina v Bejrutu: multietnična, siromašna obrobna soseska, ki je močno marginalizirana zaradi revščine prebivalcev in onesnaževanja, hkrati pa je optimalno locirana med pristaniščem in mestnim središčem. Analitični del naloge izpostavlja glavne prednosti in slabosti Karantine, še posebej naslednje: neprimerna raba tal, delna nedostopnost, odsotnost premožnejših prebivalcev, ki bi lahko pritegnili investicije, in obsežna toda pasivna prisotnost javnih deležnikov. Projektni del naloge temelji na predpostavki, da bo bejrutski načrtovani sistem Hitri Avtobusni Prevoz (Bus Rapid Transit– BRT) izveden in bo postal glavni nosilec bodočega razvoja v Karantini. V nalogi se predstavlja obsežen prostorski načrt, ki ima kot cilj optimalno izkoriščanje BRT sistema kot vzvod za celovito trajnostno revitalizacijo soseske. Hkrati je cilj načrta tudi vključevanje prebivalcev, ki danes tu živijo (revnejša multikulturna skupnost), saj so ravno oni potencialno največja žrtev katerekoli prenove na območju. Družbeno trajnostna revitalizacija je torej osrednja misel in vodilo magistrske naloge in je kot proces urbane presnove priporočena metoda. Predlagani prostorski načrt želi sistematično prikazati korake za razvoj trajnostne Karantine, upoštevajoč, da sam BRT sistem (sicer osnovno orodje) nikakor ne zmore zagotoviti blaginje in ohranjanja obstoječega socialnega tkiva.