Teoretska praksa arhitekture – in njena zgodovina

Jeseni 2019 je bil naš seminar povabljen k sodelovanju na razstavi ob 100. letnici Fakultete za arhitekturo UL v Cankarjevem domu. Odločili smo se, da bomo razstavili to, s čemer se v našem seminarju ukvarjamo oziroma kar v njem izdelujemo: arhitekturno teorijo. Razstavo smo videli kot priložnost za tri ključna sporočila. Prvič, da je arhitekturna teorija neločljiv del celotne zgradbe arhitekture, torej njen sestavni del. Drugič, da je teorija arhitekture avtonomno področje vednosti, ki se jasno razločuje ne le od teorij drugih in drugačnih področij vednosti in delovanja, denimo od teorije umetnosti, teorije instalacij ipd., ampak tudi od arhitekturne zgodovine (čeprav je zanjo ključna). Od drugih teorij se razlikuje prav po tem, da je in deluje kot notranji sestavni del prakse arhitekture. Temelj in izhodišče našega seminarskega dela je spoznanje, in tu smo pri tretji točki, da se je potrebno na področju arhitekture izogniti poenostavljenemu govorjenju o teoriji in praksi arhitekure. Ustrezneje je, če govorimo o različnih praksah arhitekture, natančneje, o projektantski in teoretski praksi.