Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo

Krušec

ARHITEKTURA NA RAZPOTJU

Tema letošnjega seminarja se dotika problema ekologije in vpliva, ki ga ta ima na arhitekturo. Četudi so teme kot na primer ponovna uporaba, zmanjševanje porabe naravnih virov, krožno gospodarstvo in reciklaža, pogosto prisotne v našem vsakdanu, pa je resnični vpliv takšnega načina razmišljanja v sodobni družbi komaj opazen. Včasih se celo zdi, da družba še vedno ni pripravljena menjati način razmišljanja, se odreči določenim privilegijem (ki kot takšni izgledajo samo na prvi pogled) in koreniteje poseči v našo vsakdanjo realnost. In to kljub temu, da nam narava vsak dan znova sporoča, da so časi brezmejne porabe naravnih virov, arogantnega in egoističnega odnosa do našega okolja že zdavnaj minili.

In kje se v tej situaciji nahaja arhitektura? Ali se arhitekture to vprašanje sploh dotika? Ali lahko arhitektura sploh globalno doprinese k reševanju okoljske problematike?

S seminarskimi nalogami bodo študenti ne le odgovorili na ta načelna vprašnja, ampak bodo skušali poiskati konkretne odgovore na vprašanja odgovorne gradnje v sodobnem času.

V seminarju se bomo z ekološkimi vprašanji v arhitekturi ukvarjali na vseh nivojih delovanja naše stroke: od problemov poseljevanja naravnega in urbanega okolja v širšem kontekstu in merilu, načina nastajanja neke arhitekture, specifik sodobnega bivanja, vprašanj samozadostnosti in samovzdržnosti, raziskovanja lokalnih klimatskih fenomenov in kako lahko ti vplivajo na arhitekturni koncept, smiselnosti uporabe določenih gradiv in sredstev za gradnjo, upoštevanje naravnih fizikalnih zakonov pri gradnji stavb pa vse do vprašanja gradbenih in drugih odpadkov ter možnosti njihove ponovne uporabe. Vprašanja ekologije obravnavajo tako zunanji kot tudi notranji prostor, dotikajo se vseh nivojev arhitekture, od urbanizma do oblikovanja pohištva. Razmišljati o odgovorni arhitekturi danes, pomeni poseči tudi na druga znanstvena področja: od sociologije, antropologije pa vse do biologije in fizike.

Vse prevečkrat se namreč zdi, da je vprašanje trajnostne gradnje vezano zgolj na iskanje novih tehnoloških rešitev, medtem ko bomo z delom v letošnjem študijskem letu pokazali, da je možno z arhitekturo radikalneje doprinesti k reševanju globalnih ekoloških vprašanj samo tako, da posežemo v bistvo naše stroke, se ponovno vprašamo po širši vlogi arhitekture v sodobni družbi in spremeniti način razmišljanja že v samem konceptu nastanka nekega arhitekturnega dela.

Tematike raziskovanja:

  • Strukture sobivanja (Ne moreš brez mene, ne morem brez tebe),
  • Arhitektura sožitja (Ekosistem vs. Egosistem),
  • Materiali prihodnosti,
  • Arhitektura druge priložnosti (Omogočimo arhitekturi drugo priložnost),
  • Odpadek kot potencial (Reciklirajmo prostor),
  • Energija in tehnologija (Narava ali tehnologija?),

foto: Miran Kambič

KLAVZURNA NALOGA 1

Cilj uvodne raziskave je bil v prvi vrsti definirati okoljske probleme in jih skozi prizmo arhitekture sistematizirati v šest ključnih sklopov. Rezultat uvodnih raziskav je bila izvedba šestih prostorskih instalacij na območju Fakultete za arhitekturo, ki so na najbolj manifestativen način izražale tematiko s katero se je posamezna skupina ukvarjala. Študentje so tako izvedli šest projektov v merilu 1:1, ki so jim kasneje služili kot orientirji pri vsemu nadaljnemu delu. 

KLAVZURNA NALOGA 2

Drugi del naloge je bil vezan na raziskovanje širšega okolja Slovenije preko fotografskega eseja vsakega posameznega študenta. Z raziskavo so študentje po eni strani raziskovali okoljsko prizadetost prostora v katerem živijo, po drugi pa so s fotografijo kreativno izrazili svoj lasten odnos do obravnavanih tem. Če je prvi del naloge temeljil na zgolj analitičnem iskanju napak storjenih v zgodovini, je drugi del naloge skušal aktivirati ustvarjalnost študentov in poiskati potenciale za bodoči razvoj naše stroke. V sklopu druge naloge so si študentje sami izbrali lokacije, kjer so videli možnost, da lahko s svojo arhitekturno intervencijo in izbranim programom doprinesejo k trajnostnejšemu razvoju našega prostora. 

PRVI LETNIKI – DRUGA PRILOŽNOST MATERIALA

Iz odpadnih polizdelkov je bilo potrebno zasnovati prostor za pogovor dveh oseb. Posebna pozornost je bila posvečena preučevanju izbranega materiala oz. polizdelkov, njihovih lastnosti in zakonitosti, eksperimentiranju pri spajanju posameznih elementov med seboj in oblikovanju prostorskega vzdušja (tekstura, svetloba in senca…), ki ga posamezen material oz. polizdelek omogoča.

SPLETNE RAZSTAVE: