Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo

Urbana dediščina: antagonizmi, prisvajanja in dediščinske skupnosti

Osrednja tema poletne šole bo z interdisciplinarnim pristopom analizirati stanje dediščine in odnos do nje v urbanem prostoru. Cilj šole je s pomočjo GIS orodij ustvariti bazo in referenčni primer za nadaljnje raziskave in posege v tako kompleksnem in heterogenem okolju.

Kdaj:
20.-24. 6. 2022 I prijave do 5. 6. 2022
Kje:
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2 I predavalnica 343

Ukvarjali se bomo z dediščino od antike do danes na poti od Trnovega do Kongresnega trga. Ta pot iz nekdanjega predmestja vodi po mejni črti med rimsko Emono in srednjeveškim Novim trgom. Arhitekt Jože Plečnik jo je razumel in uredil kot enega izmed bistvenih dostopov do središča mesta. Z uvrstitvijo Plečnikovih del na seznam Unescove dediščine je tudi ta pot postala pomemben del svetovne dediščine.

Zanimali nas bodo: sprememba forme in funkcije posameznih objektov in delov mesta skozi zgodovino, odnos odločevalcev, uporabnikov in stroke do teh objektov in delov mesta in s tem povezane prilagoditve dediščine sodobnemu načinu življenja ter pristopi k varovanju in prezentaciji arheološke dediščine v urbanem okolju.

GIS orodja so se doslej prvenstveno uporabljala za kartiranje arheološke dediščine, v okviru poletne šole pa bomo na te karte vnesli tudi umetnostnozgodovinsko in etnološko dediščino, vključno s podatki o nesnovni dediščini, kulturnih prostorih in dediščinskih skupnostih.

Poletna šola bo vključevala predavanja strokovnjakov različnih ved v dopoldanskem času, v popoldanskem času pa intenzivno delo v interdisciplinarnih skupinah, ki jih bodo vodile skupine mentorjev, ki na Univerzi v Ljubljani pedagoško ali raziskovalno delujejo na različnih področjih. Udeleženci bodo lahko sodelovali z arheologi, umetnostnimi zgodovinarji, etnologi, kulturnimi antropologi, geografi, arhitekti, oblikovalci, restavratorji itd. Ob večerih so predvidena predavanja uglednih mednarodnih strokovnjakov s področja spomeniškega varstva. Poletno šolo bomo zaključili s celodnevno ekskurzijo v Maribor.

Poletno šolo tudi letos organiziramo v sodelovanju z Združenjem ICOMOS Slovenija.

Za koga?

Poletna šola je namenjena študentom in vsem, ki se z varovanjem dediščine soočajo v praksi, torej strokovnjakom s področja varovanja dediščine, odločevalcem na vseh ravneh in lastnikom nepremičnin v varovanih območjih in v širšem prostoru urbanih naselij.

Jezik

Poletna šola bo potekala v slovenskem jeziku, predavanja mednarodnih strokovnjakov pa v angleščini.

Certifikat

Ob zaključku poletne šole bodo dobili vsi udeleženci potrdilo o sodelovanju. Z udeležbo na poletni šoli pridobijo študentje magistrskega študija 3 ECTS in študentje doktorskega študijskega programa Arhitektura 3 ECTS ob pripravi poročila o delu na poletni šoli pa 5 ECTS.

Zasnova

A. Dopoldanska predavanja

B. Tematske delavnice in terensko delo

Križanke (Matej Klemenčič, Oddelek za umetnostno zgodovino)

Križanke, ki so bile nekoč samostan nemškega viteškega reda, v povojnem času pa sedež Festivala Ljubljana in Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, imajo pestro gradbeno zgodovino, ki vključuje tudi obsežno prenovo arhitekta Jožeta Plečnika. Po temeljitem spoznavanju različnih gradbenih faz bomo iskali odgovore na naslednja vprašanja:

Kako spremembe funkcije vplivajo na spremembo forme?
Kako so bili ob različnih prenovah upoštevani starejši gradbeni posegi?
Kakšen je bil odnos javnosti do Plečnikove prenove v petdesetih letih?
Kakšen je danes odnos do spomenika?

Trnovo (Rajko Muršič, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo)

Trnovsko predmestje je bilo dolgo poseljeno s kmetijami, iz katerih je prihajala zelenjava na ljubljansko tržnico. Prvo trnovsko cerkev je zgradil arhitekt Candido Zulliani 1753, današnja večja cerkev pa je bila zgrajena sredi 19. stoletja. Za cerkvijo je stanoval Jože Plečnik. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je nastalo veliko blokovsko naselje, ki je povsem spremenilo značaj predmestja. Kulturni utrip Trnovemu danes dajeta KUD France Prešeren in Eipprova ulica ob Gradaščici. Na delavnici se bomo ukvarjali z raziskavami nesnovne kulturne dediščine, z vplivom te dediščine na grajeno okolje in z usklajevanjem različnih deležnikov pri uporabi in ohranjanju dediščine.

Krakovo (Renata Novak Klemenčič, Oddelek za umetnostno zgodovino)

Krakovo je naselje izven srednjeveškega mestnega jedra. Razvilo se je že zelo zgodaj in je pripadalo nemškemu viteškemu redu, ki je imel svoj samostan v Novem trgu. Njegova srednjeveška predmestna zasnova je bila eden od glavnih razlogov, da je bilo območje leta 1986 razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik lokalnega pomena. Takrat so bila zavarovana razmerja med nepozidanim in pozidanim prostorom, ulična mreža, oblika stavb, vključno z notranjim tlorisom, okenskimi odprtinami, kamnoseško opremo ter njihova namembnost. V zadnjih desetletjih so se zgodile številne spremembe, ki ne ustrezajo varstvenemu režimu. S kartiranjem bomo najprej ocenili ohranjenost naselja in datirali bistvene spremembe urbane celote in spremembe namembnosti objektov. Ukvarjali se bomo z odnosom uporabnikov Krakovega do dediščine, z njihovimi željami in pričakovanji in iskali arhitekturne rešitve v okviru varstvenega režima.

GIS delavnica (Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, Oddelek za arheologijo)

Tečaj vključuje delo z namiznim programskim GIS okoljem za kartiranje ter analizo arheoloških in drugih podatkov o dediščini, da bi lahko razumeli zgodovinski izvor in razvoj sedanje mestne krajine. Usposabljanje bo usmerjeno v prepoznavanje in kartiranje materialnih ostankov iz preteklosti, ki tvorijo urbano tkivo, kot ga vidimo danes.

Te podatkovne sloje je mogoče kombinirati z drugimi nabori podatkov, kar omogoča javnosti, urbanistom in načrtovalcem hiter dostop do podatkov o bogati in kompleksni grajeni in pokopani dediščini. Glede na naravo, stanje ohranjenosti, sedanjo rabo in vrednote, ki jih tem ostankom pripisujejo različne dediščinske skupnosti, je mogoče vzpostaviti karakterizacijo območij z različnimi dediščinskimi lastnostmi in potenciali. Takšen pristop lahko bistveno olajša participativno odločanje in podpira trajnostno upravljanje (arheološke) dediščine v urbanem okolju.

C. Večerna predavanja uveljavljenih mednarodnih strokovnjakov

Urnik

ponedeljek, 20. junij 2022

9h-10h
otvoritev poletne šole in pozdravni nagovori

10h-11h
Renata Novak Klemenčič in Matej Klemenčič, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino
Urbane spremembe v Ljubljani med srednjim in novim vekom

11h-12h
Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, Filozofske fakulteta, Oddelek za arheologijo
Gis in raziskave dediščine

odmor za kosilo

14h-20h
oblikovanje delovnih skupin, ogled terena z mentorji skupin in gosti

torek, 21. junij 2022

9h-10h
Dejan Rebernik, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
Procesi socialne in ekonomske preobrazbe v starih mestnih središčih (gentrifikacija, turistifikacija, urbana revitalizacija) in njihov vpliv na varovanje, valorizacijo in upravljanje urbane kulturne dediščine

10h-11h
Sandi Abram, Rajko Muršič, Jaka Repič, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Urbana dediščina v procesih gentrifikacije in turistifikacije

11h-12h
Ana Plestenjak, Arhej d. o. o.
Kreacija rimske dediščine Ljubljane: med arheološkimi ostalinami in identiteto skupnosti

odmor za kosilo

14h-19h
vaje na terenu

20h-22h
Večerni dogodek v Trnovem
Rajko Muršič, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

sreda, 22. junij 2022

9h-10h
Andrej Gaspari, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo
Izzivi ohranjanja in raziskav arheološke dediščine kot kulturnega spomenika

10h-11h
Barbara Lampič, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
Razvojni potencial ali nepremostljiva ovira? Kulturna dediščina na funkcionalno razvrednotenih območjih

11h-12h
Andreja Bahar Muršič, ZVKDS OE Ljubljana
Ohranjanje etnološke dediščine. Predavanje na terenu

odmor za kosilo

14h-19h
vaje na terenu

20h-22h
večerno predavanje

četrtek, 23. junij 2022

9h-14h
vaje na terenu in priprava predstavitev

odmor za kosilo

16h-19h
predstavitve rezultatov nalog

petek, 24. junij 2022

8h-20h

ekskurzija v Maribor

Cena poletne šole

  • Študenti dodiplomskih in magistrskih programov – 60€
  • Zaposleni, doktorski študenti – 120 €
  • Študent EUTOPIA (UL) – 50 €
  • Zaposlen, doktorski študenti EUTOPIA (UL) – 100 €
  • Član ICOMOS SI – 100 €
  • Skupina 3+ – 100 €/oseba

Cena vključuje DDV, stroške izvedbe poletne šole in ekskurzijo

Plačilo

Pred prijavo je obvezno plačilo, k prijavnici boste morali pripeti tudi potrdilo o plačilu.

TR št: SI56 0110 0603 0707 895
SWIFT: BSLJSI2X

namen: »PŠ UL 2022 + ime in priimek udeleženca/udeležencev«

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana

Račun bo izdan po opravljeni storitvi.

Proračunski porabniki

V primeru, da ste proračunski porabnik v RS in plačujete na osnovi naročilnice, nam naročilnico z navedenimi imeni udeležencev Poletne šole 2022 pošljite na naslov trajnostna.dediscina@fa.uni-lj.si. Originalni račun vam bomo po končani poletni šoli poslali na naslov, ki ga boste navedli v prijavnici.